sklepov
Vlada brez raziskav
12. 09. 2000 00.00
Kar zadeva javnomnenjske raziskave oziroma njihove izvajalce, je vlada očitno dregnila v sršenje gnezdo. Naj spomnimo, sredi julija se je vlada odrekla anketam raziskovalne skupine Nika Toša, nato je sredi avgusta podpisala pogodbo z agencijo Ninamedia, ta pa je po le treh opravljenih raziskavah sodelovanje z vlado odpovedala - danes.
Haider kritičen do Slovenije
11. 09. 2000 00.00
Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider se je danes v Zagrebu udeležil odprtja mednarodnega jesenskega velesejma. V pogovoru z novinarji je Haider seveda znova odprl vprašanje avnojskih sklepov, vendar je bil do Hrvaške manj kritičen kot do Slovenije.
Stranke o Avnoju znova v ponedeljek
08. 09. 2000 00.00
Predsedniki parlamentarnih strank oziroma njihovi namestniki so na sinočnji koordinaciji, na kateri so se na pobudo predsednika ZLSD Boruta Pahorja pogovarjali o stališču strank do Avnojskih sklepov, sklenili, da bodo sestanek nadaljevali v ponedeljek. Kot je po seji povedal predsedujoči koordinacije, predsednik DeSUS Janko Kušar, so se dogovorili, da bodo poskušali storiti vse, da bi dosegli enotno stališče do teh vprašanj, za izhodišče pa uporabili sklepe, ki jih je sprejel odbor DZ za mednarodne odnose. SDS se s sklepi, ki jih je OMO sprejel ta teden, edina ne strinja v celoti. Sicer so se vsi udeleženci strinjali, da razprava o Avnojskih sklepih ne bi smela postati predvolilna tema. Na seji je sodeloval tudi zunanji minister Lojze Peterle.
Vlada za izredno sejo o interpelaciji
07. 09. 2000 00.00
Vlada bo DZ predlagala, naj še pred 3. oktobrom skliče izredno sejo, na kateri bi poslanci poleg nekaterih evropskih zakonov obravnavali tudi interpelacijo zoper zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. Ta je po seji vlade povedal, da bo zunanje ministrstvo v zelo kratkem času pripravilo odgovor na interpelacijo, saj ne želi, da bi obtožbe iz interpelacije ostale nepojasnjene. Peterle je sicer izrazil ogorženje nad obtožbami o njegovem protidržavnem in protiustavnem delovanju, ki se pojavljajo v obrazložitvi interpelacije.
Avstrija o Schüsslovih izjavah
06. 09. 2000 00.00
Sinoči so na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani tudi uradno pojasnili sobotne izjave avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla o Avnoju oziroma slovenskem nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Avstrijska vlada zatrjuje, da gre za nesporazum, izjav o predsedniku Kučanu pa ne komentira. Odpravnik poslov na avstrijskem veleposlaništvu Martin Pammer je dejal, da avstrijska vlada ni in tudi nikoli ne bo zahtevala formalne odprave avnojskih sklepov.
Kučan pisal Klestilu
05. 09. 2000 00.00
V zvezi z izjavami kanclerja Schüssla 2. septembra 2000 ob slovenski meji je predsednik Milan Kučan poslal pismo avstrijskemu kolegu Thomasu Klestilu, ki ga je veleposlanik RS na Dunaju danes izročil kabinetu predsednika Avstrije. Predsednik Kučan je v pismu izrazil presenečenje nad izjavami avstrijskega kanclerja, da nikoli ni prav dobro razumel, zakaj se Slovenija vidi kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije. Temu se pridružujejo tudi izjave drugih predstavnikov vlade in nekaterih strank, ki jih je razumeti kot poskuse spreminjanja zgodovine. Vse to močno rahlja dobre sosedske odnose, za katere sta si oba predsednika prizadevala in za katere je potrebna tudi urejenost zadev, ki so podedovane iz preteklosti.
Interpelacija zoper Peterleta
04. 09. 2000 00.00
Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je danes sporočil, da bo v parlamentu vložil interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zunanje zadeve Lojzeta Peterleta. "Treba je reagirati promptno in takoj," je na vprašanje glede smiselnosti interpelacije tik pred iztekom mandata pojasnil Jelinčič. Po njegovem prepričanju je namreč ne glede na to, da se sedanji parlamentarni sklic izteka, treba pokazati ustrezno politično usmeritev.
MZZ reagiralo na izjavo Schüssla
04. 09. 2000 00.00
Ministrstvo za zunanje zadeve je včeraj na prošnjo urada predsednika
SSK in ZLSD o avnojskih sklepih
04. 09. 2000 00.00
Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Danijel
Pritiski za odpravo avnojskih sklepov
02. 09. 2000 00.00
Vodja poslanske skupine avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Peter Westenthaler je danes še okrepil zahteve po odpravi avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Po njegovih besedah brez tega dejanja Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU. Avstrija bo storila vse, da bo s pogajanji dosegla odpravo določil o izgonu in razlastitvi, je v pogovoru za avstrijski radio zatrdil Westenthaler. Po njegovem mnenju je to mogoče.
Peterle o slovenski zunanji politiki
01. 09. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je na novinarski konferenci največ pozornosti namenil odnosom z Avstrijo v zvezi z vprašanjem Avnojskih sklepov oziroma denacionalizacije. Poudaril je, da odločitev za začetek dvostranskih pogovorov o teh zadevah na strokovni ravni ne pomeni, da je Slovenija privolila v pogajanja, ampak da bo slovenska stran na njih v skladu s sklepi prejšnje vlade, ki jih sedanja vlada "v celoti upošteva", pripravljena zgolj pojasniti in razčistiti zadeve.
Pogovori o odprtih vprašanjih med državama
30. 08. 2000 00.00
Zunanja ministra Slovenije in Avstrije Lojze Peterle in Benita Ferrero - Waldner sta se na evropskem forumu v avstrijskem Alpbachu, pogovarjala o odprtih vprašanjih med državama.
Šeligo o aktualnih temah
30. 08. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo vidi le teoretično možnost, da bi državni zbor še v tem sklicu sprejel novi zakon o medijih, ki ga je vlada v drugi obravnavi potrdila že 10. julija. S tem se potrjujejo napovedi, celo anonimne grožnje ministru, da medijski zakon v času sedanje vlade ne bo sprejet. Nekaj več možnosti naj bi imela zakona o Filmskem skladu RS in novele krovnega zakona o kulturi, saj sodita v sklop zakonov, potrebnih zaradi harmonizacije slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Robbov vodnjak bodo prestavili v prizidek Narodne galerije. O tem je ministrstvo danes pisno obvestila strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Nace Šumi. Glede denacionalizacije je minister Šeligo na srečanju z novinarji ponovil, da ministrstvo za kulturo ne bo zaviralo sklepov, ko bo posamezni upravni postopek končan. Od 943 denacionalizacijskih zahtevkov s področja kulture jih je pravnomočno rešenih 382, od tega 25 cerkvenih. Nerešenih je 550 zahtevkov. Sekretariat za zakonodajo državnega zbora je imel po mnenju ministra Šeliga "več kot dovolj časa", da bi pregledal in podal mnenje k zakonu o medijih, ki ga je vlada v parlament poslala 24. julija. Matični palramentarni odbor ga po poletnih počitnicah ni obravnaval prav z obrazložitvijo, da še ni podano omenjeno mnenje. Vse to ministra Šeliga navdaja z mislijo, da v Sloveniji "ne vlada vlada", temveč nekatere struje.
Šeligo o aktualnih temah
30. 08. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo vidi le teoretično možnost, da bi državni zbor še v tem sklicu sprejel novi zakon o medijih, ki ga je vlada v drugi obravnavi potrdila že 10. julija. S tem se potrjujejo napovedi, celo anonimne grožnje ministru, da medijski zakon v času sedanje vlade ne bo sprejet. Nekaj več možnosti naj bi imela zakona o Filmskem skladu RS in novele krovnega zakona o kulturi, saj sodita v sklop zakonov, potrebnih zaradi harmonizacije slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Robbov vodnjak bodo prestavili v prizidek Narodne galerije. O tem je ministrstvo danes pisno obvestila strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Nace Šumi. Glede denacionalizacije je minister Šeligo na srečanju z novinarji ponovil, da ministrstvo za kulturo ne bo zaviralo sklepov, ko bo posamezni upravni postopek končan. Od 943 denacionalizacijskih zahtevkov s področja kulture jih je pravnomočno rešenih 382, od tega 25 cerkvenih. Nerešenih je 550 zahtevkov. Sekretariat za zakonodajo državnega zbora je imel po mnenju ministra Šeliga "več kot dovolj časa", da bi pregledal in podal mnenje k zakonu o medijih, ki ga je vlada v parlament poslala 24. julija. Matični palramentarni odbor ga po poletnih počitnicah ni obravnaval prav z obrazložitvijo, da še ni podano omenjeno mnenje. Vse to ministra Šeliga navdaja z mislijo, da v Sloveniji "ne vlada vlada", temveč nekatere struje.
Bajuk odgovoril Kučanu
29. 08. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku države Milanu Kučanu včeraj poslal odgovor na vprašanje v zvezi s stališčem slovenske vlade do zahtev nekaterih avstrijskih politikov za odpravo avnojskih sklepov. Premier je v pismu poudaril, da si vlada pri izvajanju vseh dejavnosti v zvezi z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo prizadeva za učinkovito in pravočasno izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz evropskega sporazuma o pridružitvi, partnerstva za pristop in državnega programa za prevzem pravnega reda evropskih skupnosti.
Pukšičeva komisija potrdila končno poročilo
29. 08. 2000 00.00
Pukšičeva komisija, ki je več kot dve leti preiskovala zlorabe javnih pooblastil med lastninjenjem, zlasti v Elanu in Smeltu, je danes vendarle potrdila končno poročilo in sprejela sklep, da se je CK ZKS nezakonito financiral s sredstvi delovnih organizacij preko črnih računov in dvigovanjem gotovine ter prelivanjem financ preko organizacij sumljivega porekla v tujini, ki so bile ustanovljene z namenom pranja denarja. Opozicija je poročilo že razglasila za konstrukt, utemeljen na številnih ugibanjih, ponarejenih dokumentih in lažnih izpovedih neverodostojnih prič. Kljub temu večina med trinajstimi predlogi sklepov ni potrdila le enega: tistega, ki bi politično odgovornost zaradi zastaranja številnih primerov gospodarskega kriminala naprtil Janezu Drnovšku in Meti Zupančič. Sicer pa je ob splošnih ugotovitvah, da prejšnja slovenska oblast ni bila demokratična in da organi pregona niso uspešno preganjali najhujših primerov kraje družbenega premoženja, komisija med drugim sklenila še, da je zaradi ravnanja sodnika Šubica zastaral kazenski pregon zoper Aljančiča in Kodra, da je Kučan pred preiskovalno komisijo spreminjal navedbe ter da se je partijski centralni komite nezakonito financiral s pomočjo črnih računov v podjetjih in pranjem denarja v tujini. Pukšič je dognanja komisije razglasil za veliko politično zmago. Poročilo in sklepe pa mora potrditi še državni zbor. Dokumenta naj bi skupaj z odklonilnim ločenim mnenjem Sama Bevka obravnaval na svoji zadnji seji v tej sestavi.
Srečanje Podobnika z Busekom
28. 08. 2000 00.00
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je ob robu Evropskega foruma v Alpbachu danes srečal s pooblaščencem avstrijske vlade za širitev EU Erhardom Busekom, ki mu je zagotovil, da Avstrija ne bo pogojevala vstopa Slovenije v EU z odpravo Avnojskih sklepov. Kot je povedal Podobnik, je v pogovoru z Busekom ponovil slovensko stališče, da kakršnokoli avstrijsko pogojevanje za Slovenijo ni sprejemljivo. Po Podobnikovih besedah ima Slovenija polno podporo Buseka, ki je dal omenjeno zagotovilo z vsemi pooblastili pooblaščenca avstrijske vlade za širitev. Podobnik se je danes srečal tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo, Avstrijcem Franzom Fischlerjem, ki mu je prav tako zagotovil, da avstrijskega pogojevanja vstopa Slovenije v EU ne bo.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Kučan na sejmu v Gornji Radgoni
26. 08. 2000 00.00
Po ogledu kmetijsko-živilskega sejma je predsednik Kučan v Gornji Radgoni pripravil novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o sejmu in slovenskem kmetijstvu, odgovarjal pa tudi na vprašanja o Avnojskih sklepih in odnosih s Hrvaško. Radgonski sejem vidi predvsem v funkciji informacijsko-izobraževalnega središča, ki omogoča izmenjavo znanj, ki jih sodobna poljedelska in predelovalna stroka ima in ki lahko koristi slovenskemu kmetijstvu, da bi lažje zmoglo skok v prostor Evropske unije. Prepričan je, da bo slovensko kmetijstvo sposobno zdržati konkurenco v EU, vprašanje pa je, če je državna politika, in to ne samo kmetijska, dovolj pripravljena na to visoko postavljeno zahtevo.
Kučanovo pismo Bajuku
25. 08. 2000 00.00
Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik republike Milan Kučan danes pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v njej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.
Haider na Bledu
18. 08. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider je danes na Bledu poudaril, da zahteve po odpravi Beneševih dekretov in Avnojskih sklepov kot pogoj za vstop Češke in Slovenije v EU niso le želja Avstrije oziroma avstrijskega parlamenta, ampak je na to temo ustrezno resolucijo sprejel tudi Evropski parlament, v kateri je poudaril, da je pogoj za širitev EU odprava sklepov, ki predstavljajo kršitev človekovih pravic. Kako bosta Slovenija in Češka tehnično odpravili sklepe - ali s spremembo ustave ali z ustrezno izjavo, se Haider noče vmešavati. Po njegovih besedah pa je logično, da se v državah članicah EU odpravijo vsi zakoni, ki predstavljajo diskriminacijo. Haider je Bled obiskal na povabilo blejskega Golf & Country Cluba ob današnjem golf turnirju, na katerem se meri 90 igralcev iz Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije-Julijske krajine. Kot je poudaril, je turnir del dejavnosti družbe Brez meja, ki je nastala iz skupne kandidature treh dežel za olimpijske igre. Gre za idejo o sodelovanju dveh regij, ki sta v EU, in tretje tegije, ki si za članstvo v EU še prizadeva, poleg tega pa je to lep izraz regionalnizma, je dodal.
SNS protestira proti obisku Haiderja
18. 08. 2000 00.00
Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je danes v izjavi za javnost v imenu stranke protestiral proti prihodu koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja v Slovenijo. Haider je namreč danes prispel na Bled, kjer poteka golf turnir, in na novinarski konferenci spregovoril na temo Brez meja - Evropska mreža.
Slovenska vlada na današnji seji
10. 08. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji zavrnila poročilo o izvrševanju proračuna v prvi polovici leta 2000, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance. Po mnenju vlade iz poročila še vedno ni razvidno, kakšno je dejansko stanje javnih financ od 1. julija dalje ter kakšni so razlogi, ki so privedli do proračunskega primanjkljaja, s katerim se je vlada soočila ob nastopu svojega mandata.
Zagožen o razmerah v koaliciji
22. 07. 2000 12.48
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka najverjetneje ne bo podprla včerajšnjega sklepa sveta SDS, da bo v primeru sprejetja ustavnega zakona SDS skušala zbrati podpise 30 poslancev za izvedbo naknadnega potrditvenega ustavnega referenduma, je povedal predsednik SLS+SKD Franc Zagožen. Pojasnil je, da sam tak referendum podpira le v primeru, da bi se z njim strinjale vse stranke. Vendar v tej nameri SDS sam vidi predvsem nevarnost, da bo SDS pozvala volivce, naj se referenduma ne udeležujejo, kar bi pomenilo nadaljevanje politične krize. Obenem je izrazil še bojazen, da SDS ne želi rešitve te krize.
Je Slovenija nedemokratična država?
19. 07. 2000 22.02
Liberalna demokracija Slovenije je pripravila okroglo mizo na temo nediskriminatorne denacionalizacije. Nekdanja vladna stranka sicer priznava, da izvajanje zakona res poteka prepočasi, vendar denacionalizacija ne bi smela postati predmet izsiljevanja posameznih držav pri vključevanju v Evropsko unijo.
O krepitvi gospodarske moči manjšin
12. 07. 2000 13.54
Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je ponovno obravnavala uresničevanje člena o krepitvi gospodarske moči manjšin, ki je zapisan v že leta 1996 sprejeti Resoluciji o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Slovenije. Člani komisije in predstavniki slovenske manjšine iz Avstrije, Italije in Madžarske so med razpravo soglasno poudarili, da je uspešen gospodarski razvoj pogoj za obstoj manjšine, slovensko vlado pa so med drugim pozvali, da naj pospeši delo ustrezne medresorske komisije, ki je bila sicer ustanovljena že leta 1998, njeno delo pa še ni zaživelo. Komisija je še ugotovila, da vlada ni upoštevala sklepov sprejetih na seji komisije oktobra lani. Takrat je komisija med drugim medresorski komisiji naložila, naj v roku štirih mesecev izdela program za gospodarsko sodelovanje z avtohtonimi slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Komisija je medresorski komisiji dodatno naložila, naj se opredeli do pobude o ustanovitvi promocijskih centrov v zamejstvu, pri delu medresorske komisije pa naj sodelujejo tudi predstavniki manjšin.
Commerzbank povečala dobiček
11. 07. 2000 09.09
Nemška banka Commerzbank je v prvih petih mesecih letos povečala dobiček koncerna pred obdavčenjem za 36 odstotkov na 896 milijonov evrov. V banki se je povečal prihodek za 54 odstotkov, na približno 1,2 milijardi evrov, predvsem na račun provizij, je sporočil nadzorni svet banke.
Vračilo starih deviznih vlog
01. 07. 2000 11.47
Banke v Srbiji bodo 3. julija začele z dolgo napovedovano akcijo izplačevanja t. i. starih deviznih hranilnih vlog tudi v devizah, tisti, ki imajo raje zlato, pa se bodo lahko odločili za zlatnike v vrednosti 150 nemških mark, kolikor znaša letošnji obrok vračila dolga deviznim varčevalcem.
Vroča razprava o medvedih
30. 06. 2000 19.50
V državnem zboru so sprejeli nekaj sklepov, s katerimi so ministrstvu za kmetijstvo naložili, naj takoj pripravi strategijo o ravnanju z rjavim medvedom. Razprava je bila glasna in nasprotujoča si, čeprav bi laično lahko dejali, da so vsi zahtevali isto- sodelovanje strokovnjakov pri oblikovanju strategije.
Zdolšek se je pritožil
30. 06. 2000 16.15
Odvetnik Stojan Zdolšek, ki je včeraj prejel negativno odločitev ljubljanskega vrhovnega sodišča o izdaji začasnih odredb v primeru Telekom, se je na omenjeno odločitev sodišča pritožil. Kot navaja v svoji pritožbi, se s sklepi sodišča o pravni problematiki ničnosti sklepov strinja, meni pa, da sodišče prve stopnje le nima povsem prav. ''Predlagane začasne uredbe ni mogoče izdati zaradi identičnosti tožbenega zahtevka s predlogom,'' v pritožbi pojasnjuje Zdolšek in dodaja: Pravno stališče, da vsebina začasne odredbe v nobenem primeru ne sme biti enaka tožbenemu zahtevku, ni v skladu z ustavno zahtevo po zagotovitvi učinkovitosti pravice do sodnega varstva.