skozi
Plaz pri Ajdovščini ne miruje
26. 11. 2000 00.00
Zemeljski plaz nad Lokavcem pri Ajdovščini še vedno ne miruje. Blato, zemlja in polomljena drevesa vasi zaenkrat še ne grozijo, vaščani pa se bojijo, da jih bo zalila voda. Danes je na vsem pobočju, kjer so rasla drevesa, le blato in voda. Zemlja pa še vedno ne miruje. Vsak dan se plaz spusti dva metra bližje vasi Lokavec.
Canofile za arhiviranje podatkov
24. 11. 2000 00.00
Najnovejši Canonov izdelek za arhiviranje dokumentov Canofile for Windows omogoča enostavno shranjevanje, označevanje in iskanje informacij, s katerimi so drugače vedno težave. Dokumente vnesemo s pomočjo kateregakoli optičnega čitalnika, združljivega z ISIS ali TWAIN standardom, na primer Canonovega DR-3020. Različne dokumente, kot so preglednice, predstavitve, poročila, e-poštna sporočila in celo barvne slike je moč shraniti v TIFF formatu, brez zapletov, iz katere koli aplikacije naravnost v Canofile for Windows. Ko podatki pridejo v Canofile, jih lahko obdelujemo s programom, ki nudi popoln pregled nad vsemi datotekami.
Konferenca Euro Info Centrov
23. 11. 2000 00.00
V Pragi se danes začenja tridnevna letna konferenca Euro Info Centrov, ki se je ob predstavnikih Evropske komisije udeležujejo predstavniki 282 centrov iz skupaj 26 držav, med njimi tudi predstavniki treh slovenskih Euro Info Centrov, in sicer iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Teme srečanja so tri: osrednja je vzpostavitev tesnejšega sodelovanja oziroma povezovanja med mrežami, ki jih je Evropska unija podobno kot mrežo EIC postavila v podporo podjetniškemu sektorju, druga je širitev EU in njene posledice ter priložnosti za podjetja, tretja, posebna tema letošnje konference pa je elektronsko trgovanje.
Razstava Stojana Batiča
23. 11. 2000 00.00
V Likovnem salonu na Ravnah na Koroškem bodo nocoj odprli razstavo znanega kiparja starejše generacije Stojana Batiča pod naslovom Evropske legende. Batič je s figuralno glavnino svojega kiparstva in zvestobo spomeniškemu kiparstvu NOB soustvaril sliko slovenskega kiparstva in širše tudi sliko celotne slovenske umetnosti XX. stoletja. V tokratnem ciklusu Evropskih legend se Batič predstavlja z malo plastiko, pri kateri se je umetnik motivno oplajal v ljudskem izročilu.
Preverjanje avstrijskih vzpenjač
20. 11. 2000 00.00
Avstrijsko ministrstvo za promet je danes ustanovilo mednarodno komisijo strokovnjakov, ki bodo preverili varnost vseh vzpenjač v Avstriji, potem ko je v nesreči tirne vzpenjače 11. novembra umrlo 155 ljudi. Nemški, francoski, italijanski in švicarski strokovnjaki, ki jih je imenovala avstrijska ministrica za promet Monika Forstinger, bodo z delom pričeli prihodnji teden.
Razstava Petra Hergolda
18. 11. 2000 00.00
V koprski galeriji Loža je v okviru razstavnega projekta Moja in druge zgodbe te dni na ogled razstava Petra Hergolda z naslovom V gospodovem vrtu so koraki tišji. To je že četrta samostojna predstavitev v okviru omenjenega projekta, tudi tokratno razstavo pa spremlja katalog, ki bo v priložnostni mapi na koncu tvoril oblikovno zaključeno celoto. Besedilo za katalog je prispeval umetnostni zgodovinar in kritik Marko Košan, kustos razstave v Loži pa je Majda Božeglav - Japelj.
Nova plesna predstava Tanje Zgonc
13. 11. 2000 00.00
Koreografinja in plesalka Tanja Zgonc je svojo zadnjo koreografsko postavitev naslovila Kagami odsev, zasnovala pa kot vizualno čisto in abstraktno plesno predstavo, v kateri raziskuje arhetipe in preobraža sodobne plesne tehnike skozi dohovno-gibalni načeli butoh in capoeiro. V predstavi na sceni Vadima Fiškina, v kostumih kagami, ob glasbi Tomaža Groma in postavitvi luči Mirana Šušteršiča bo med peterico plesalcev tudi Zgončeva
Preprečevanje nasilja v šolah
13. 11. 2000 00.00
Omejevanje nasilja v šolah, domovih in vrtcih bo osrednja tema strokovnega srečanja pomočnikov ravnateljev, ki se danes začenja v Portorožu. Na posvetu bo sodelovala vrsta uglednih strokovnjakov s tega področja, ki bodo s predstavitvami različnih pogledov prispevali k razumevanju zapletene tematike nasilja. Organizator srečanja, ki bo trajalo do 15. novembra, je Šola za ravnatelje.
Nemško sodišče obsodilo morilce
13. 11. 2000 00.00
Deželno sodišče v nemškem mestu Cottbus je danes vseh 11 obtoženih mladeničev, starih med 18 in 21 let, spoznalo za krive za smrt alžirskega iskalca azila. Enajst skrajnežev je lani povzročilo smrt 28-letnega Omarja Ben Nouija, ki se je skušal pred napadalci rešiti s skokom skozi steklena vrata, pri tem pa si je prerezal arterijo in izkrvavel na ulici.
Naporno delo za reševalce
13. 11. 2000 00.00
66 trupel ponesrečenih smučarjev in deskarjev, ki so pred dvema dnevoma tragično preminuli v nesreči vlaka na avstrijskem ledeniku pri Kaprunu, so danes že prepeljali v Salzburg. Iskanje trupel bo trajalo še kar nekaj časa, delo je namreč izredno naporno in nevarno. Po dosedanjih podatkih je žrtev 159, med njimi štirje Slovenci. Ni izključeno, da je mrtvih še več.
Med žrtvami tudi Slovenci
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
Katastrofa zobate železnice
11. 11. 2000 00.00
V nesreči zobate železnice v Avstriji, ki jo je zajel požar, je umrlo približno 170 ljudi. Deželni glavar avstrijske zvezne dežele Salzburg Franz Schausberger je v Kaprunu dejal, da je bila kabina, ki sprejme 180 ljudi, polna. Preživelih verjetno ni, razen osmih ljudi, ki so se uspeli sami rešiti.
Tragedija pod goro Kitzsteinhorn
11. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.
Izlitje klorovodikove kisline
10. 11. 2000 00.00
Pri premikanju cisterne-vagona s klorovodikovo kislino v Kemični industriji Hrastnik je dopoldne prišlo do njenega iztirjenja, pri čemer je na cisterni nastala manjša razpoka. Skozi njo je izteklo približno 50 litrov omenjene nevarne kisline, ki pa so jo že nevtralizirali, tako da ni nevarnosti za okolje. Razpoko so sicer že zamašili in preprečili nadaljnje iztekanje snovi, so povedali na operativno-komunikacijskem centru Policijske uprave Ljubljana.
Ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes, ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, poudarilo, da je bila z omenjenimi sporazumi ustvarjena
Posledice poplav
08. 11. 2000 00.00
Med tem, ko se je pretok reke Drave na mariborskem območju včeraj
Grški ugrabitelj naredil samomor
05. 11. 2000 00.00
48- letni Grk Christos Kendiras, ki je včeraj v bližini grškega Korinta ugrabil avtobus z japonskimi turisti, je danes naredil samomor. Ugrabitelj, ki se je sinoči predal grški policiji, je danes zjutraj skočil skozi okno s sedmega nadstropja osrednje policijske zgradbe v Atenah.
V rokah Pivovarne Laško 84 odstotkov delnic Radenske
03. 11. 2000 00.00
Pivovarna Laško je v času trajanja ponudbe za odkup od 18. septembra do 27. oktobra pridobila nekaj več kot 3,7 milijona oz. 73,73 odstotka delnic Radenske, kar skupaj s 10,20 odstotka delnic, ki jih je pivovarna že imela pred objavo ponudbe, predstavlja 83,93 delnic Radenske. V Pivovarni Laško izid ponudbe ocenjujejo kot uspešen, saj je bil presežen tako minimalni prag 50,1 odstotka kot tudi najbolj optimistična pričakovanja. Delničarji Pivovarne Laško so na izredni skupščini 24. oktobra, na kateri je bilo zastopanega 75 odstotkov kapitala, sprejeli sklep o odobrenem kapitalu ter pogojnem povečanju osnovnega kapitala družbe in izdaji novih delnic v skupni nominalni vrednosti 2,2 milijarde tolarjev ter sklep o zamenjavi delnic družbe Radenska za pivovarske delnice v razmerju 1,77 : 1. Kot je povedal pravnik Pivovarne Laško Pavel Teršek, naj bi se učinki povezave skozi poslovne rezultate začeli kazati že v prihodnjem letu, v večji meri pa na daljši rok. Boljše poslovne rezultate družbi pričakujeta na podlagi nižjih stroškov z združevanjem poslovnih funkcij, skupnim razvojem novih izdelkov in skupnimi prodajnimi potmi ter s skupnim nastopanjem na trgu. Kot je ob tem dodal Teršek, bodo vsi odvečni zaposleni v Radenski s prerazporeditvijo ohranili delovna mesta.
Ali se virus ebola širi?
02. 11. 2000 00.00
Kljub prizadevanjem ugandskih oblasti in človekoljubnih organizacij, da bi zaustavili epidemijo, ki jo povzroča virus ebola, se je smrtonosni virus razširil izven območja karantene na severu države. V Ugando bodo po besedah predstavnika ugandskega ministrstva za zdravstvo dopotovali novi strokovnjaki, ki naj bi pomagali najti način za ustavitev širjenja epidemije.
Predstavitev slovenskega turizma
01. 11. 2000 00.00
Delegacija ministrstva za malo gospodarstvo in turizem bo od 4. do 10. novembra pod vodstvom ministra Janka Razgorška na uradnem obisku v Jordaniji. V delegaciji bodo poleg ministra in predstavnikov ministrstva za malo gospodarstvo in turizem tudi predstavniki Slovenske turistične organizacije (STO) in slovenskega turističnega gospodarstva, so sporočili iz ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.
Richard Gere prejel nagrado
01. 11. 2000 00.00
Ameriški igralec Richard Gere je nedavno prejel humanitarno nagrado, imenovano po nekdanji ameriški prvi dami Eleanor Roosevelt, za delo, ki ga je posvetil rešitvi Tibetancev izpod kitajske oblasti. "Močno čutim, kako njen duh veje skozi nas, je dejal Gere, ki je tudi budist.
Neurje v VB zahtevalo že pet žrtev
30. 10. 2000 00.00
Orkansko neurje in poplave so po zadnjih podatkih v južni Angliji in Walesu zahtevale že najmanj pet življenj, več ljudi pa je ranjenih. Po poročanju policije naj bi bili med žrtvami predvsem vozniki, žrtev neurja pa je bil tudi potnik na trajektu za Irsko, ki ga je odplaknilo čez krov. Številna gospodinjstva so ostala brez elektrike, mnogi pa so morali zaradi poplav tudi zapustiti svoje domove.
Izvrtali odprtino v Kursk
25. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so davi izvrtali odprtino v potopljeno jedrsko podmornico Kursk, ki leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Sedaj preverjajo stopnjo radioaktivnega sevanja na podmornici in nameščajo daljinsko vodeno televizijsko kamero, s katero bodo preverili ali je dovolj varno za potop. Potapljači naj bi skozi meter dolgo in 0,75 metra široko odprtino vstopili v notranjost Kurska, od koder naj bi nato rešili trupla 118 članov posadke. "Potapljači kovinske predmete v notranjosti podmornice prekrivajo z zaščitnimi materiali, da bi se tako med reševanjem trupel izognili morebitnim poškodbam na svojih kombinezonih," je pojasnil poveljnik severnomorske flote Vječeslav Popov.
Clinton vabi Arafata v Belo hišo
25. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.
Kučan v intervjuju za Profil
23. 10. 2000 00.00
Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.
Potapljači na poti proti razbitinam
21. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so izvedli še zadnje priprave pred dvigom 118-ih trupel iz ruske jedrske podmornice Kursk , ki je potonila avgusta in leži sto metrov globoko. Reševalno akcijo bodo usmerjali iz posebej opremljene norveške naftne ploščadi. Trupla naj bi na površje potegnili skozi sedem lukenj, ki jih bodo navrtali v trup podmornice.
Pitbull moškemu odgriznil del nosu
21. 10. 2000 00.00
Zelo pijani prebivalec Amsterdama je zaradi svoje radovednosti in vinjenosti izgubil del nosu. Moški se je sklonil k psu pasme pitbull terier, ki je slučajno prišel mimo, in mu skozi nagobčnik pomolil nos. Pes je pobesnel in radovednežu odgriznil del nosu, je povedala tiskovna predstavnica amsterdamske policije. Ranjenega moškega so nato prepeljali v bližnjo bolnišnico.
Razstava Nuše Lapajne v Ajdovščini
20. 10. 2000 00.00
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo drevi odprli kiparsko razstavo Nuše Lapajne Pretakanje. Nuša Lapajne, sicer slikarka, se je s tokratno razstavo odvrnila od slikarstva in se podala v svet prostorskega reševanja likovnih problemov. Rdeča nit razstave je dobesedno rdeča nit (rdeča cev), ki je prispodoba za življenjske sokove, ki se s pomočjo energij iz okolja pretakajo skozi človeško telo, človek pa jih v obliki nove energije spet oddaja v okolje. Avtorica je uporabila štiri ključne elemente: človeške figure (mavčni odtisi resničnih ljudi), črne plastične površine kot akcente prostorskega dogajanja in cevi, skupaj z zvočnim video posnetkom. Razstava bo na ogled do 10. novembra. Nuša Lapajne je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Janezu Berniku, zaključila pa je tudi specialistični študij slikarstva. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah, med drugim na I. mednarodnem bienalu akvarela, na bienalu malega formata, na Majskem salonu, do sedaj pa je imela tri samostojne razstave. Leta 1994 je prejela tretjo nagrado na splitskem Ex tempore Mandrač.
Bionični teritoriji
19. 10. 2000 00.00
Danes se na Fakulteti za arhitekturo in v Moderni galeriji začenja sklop predavanj devetih arhitektov in teoretikov s področja arhitekture in digitalnih medijev svetovnega slovesa, ki bo trajal do nedelje, 22. oktobra.