skrajna desnica

Američani odhajajo na volitve, kateri od treh scenarijev se bo uresničil?

08. 11. 2022 21.01

Američani se podajajo na t. i. vmesne volitve oziroma volitve sredi predsedniškega mandata, kjer bodo volili člane predstavniškega doma ameriškega kongresa, tretjino senatorjev, člane državnih kongresov, ponekod pa tudi guvernerje. Potekalo bo tudi več referendumov, od tega šest glede pravice do splava. Analitiki so naredili tri možne scenarije, ki jih lahko pripeljejo volitve. Ti vključujejo tudi predvidevanja o tem, koliko je Donald Trump prihodnost in ne le preteklost.

Giorgia Meloni bo vodila novo italijansko vlado

21. 10. 2022 18.59

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je mandat za sestavo nove italijanske vlade podelil Giorgii Meloni, vodji postfašistične stranke Bratje Italije. Stranka je prejela največ glasov na septembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah. Nova vlada, ki jo bo prvič v italijanski zgodovini vodila ženska, naj bi prisegla v soboto.

'Prišel bo dan, ko bomo lahko sestrelili vse sovražnikove drone in rakete'

16. 10. 2022 11.51

Ukrajinske sile so v soboto sprožile novo ofenzivo za osvoboditev južne regije Herson, medtem ko se na vzhodu države, zlasti v bližini mesta Bahmut, soočajo z zelo težkimi razmerami. Tako ukrajinske kot proruske oblasti sicer poročajo, da so bile tarča raketnih in letalskih napadov, ki so terjali številne žrtve. "Delamo vse, da bi sestrelili več sovražnikovih raket in brezpilotnih letal, in zagotovo bo prišel dan, ko bo naša država to nalogo lahko opravila stoodstotno," je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Da bi se izognili vpoklicu v vojno, so skupine Rusov skušale odpluti proti Južni Koreji.

Spopad ruskih veljakov za Putinovim hrbtom

06. 10. 2022 15.32

Poleg izgube pomembnih ozemelj v Ukrajini se Vladimir Putin morebiti sooča še z notranjimi težavami. Odvija se spopad ruskih veljakov za vpliv na ministrstvu za obrambo. Pojavljajo se tudi ugibanja, da naj bi dejanski lastnik zloglasne skupine Wagner, Jevgenij Prigožin, skušal za Putinovim hrbtom spodnesti trenutnega ministra za obrambo, Sergeja Šojguja. Nekateri posnetki pritožb ruskih mobilizirancev naj bi bili vsaj delno uprizorjeni, da bi krivdo za neuspehe mobilizacije naprtili Šojguju.

'Med predsedniki mi je najbližje Josip Broz Tito'

02. 10. 2022 07.00

Miha Kordiš je najbolj skrajni in kontroverzni del poslanske skupine Levice. A zase pravi, da ni radikalen, da pa je radikalna realnost, v kateri živimo. Radikalna, ker ljudje ne vedo, ali bodo lahko plačali položnice, ali se bodo lahko to zimo greli, radikalna, ker smo pred podnebnim zlomom, pravi. V predsedniško tekmo gre, ker ji je po njegovem doslej manjkal kandidat, ki bi bil glas delavcev. Kot tretji v seriji intervjujev, ki jih pred predsedniškimi volitvami pripravljamo na 24ur.com in za oddajo 24UR, razloži tudi, kako si predstavlja samega sebe, velikega nasprotnika oboroževanja in zveze Nato, kot vrhovnega poveljnika obrambnih sil.

Kordiš: Mesto predsednika države ni zgolj stvar prestiža

01. 10. 2022 19.35

V čem bi bil Miha Kordiš drugačen predsednik od Boruta Pahorja? V predvolilnem intervjuju je ocenil, da Pahor ni predsednik vseh, saj da delavnih ljudi, ki se jih v družbi ne sliši, ne zastopa. Poslanec Levice, ki je politično kariero zgradil tudi na stališčih, uperjenih proti zvezi Nato, bi v primeru zmage sicer postal tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil. In kaj bi storil s Slovensko vojsko, če bi imel politično moč? Bi jo ukinil?

Spomin na antifašističnega Tigra s priokusom zmage skrajne desnice v Italiji

27. 09. 2022 20.08

V novogoriškem gledališču so s slavnostno akademijo obeležili 95. obletnico tajne protifašistične organizacije TIGR, ki je bila leta 1927 ustanovljena na Nanosu. Udeleženci organizacije so se odločili za upor proti fašistom. Med njimi je bil tudi boj za slovenski jezik. TIGR v Italiji še danes velja za teroristično organizacijo, vendar pa potekajo prizadevanja za rehabilitacijo tigrovcev. A tudi ta prizadevanja so v luči zmage italijanske skrajne desnice ogrožena. "Zato mora biti glas nas Primorcev, ki smo bili žrtve italijanskega fašizma, še toliko glasnejši," je jasen predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar.

'Italijanski prijatelj': Krediti so ga zasvojili, nacionalizem zmedel, mafija ugrabila

26. 09. 2022 13.02

Evropa je nov teden začela ob precej razgretem ozračju. Čeprav je bil pričakovan, razplet volitev v Italiji po Evropi dviguje prah in vzbuja nelagodje. Giorgia Meloni svojih stališč ne skriva, zato je vprašanje, kako bo odslej potekalo sodelovanje s to državo, ključno. Še posebej v času, ko je enotnost povezave nujna na najbolj bistvenih vprašanjih – od odnosa do Vladimirja Putina do ekonomskih izzivov. Prav slednji pa naj bi v prihodnjih mesecih politiko postavili v še bolj zapleten položaj, kjer bo usklajevanje političnih in oportunističnih interesov še težje.

Zmaga desnice: Kam bo šla Italija pod vodstvom Melonijeve?

26. 09. 2022 06.09

V Italiji se zmaga na nedeljskih volitvah tudi glede na projekcije na podlagi delnih izidov obeta desnici na čelu s postfašistično stranko Bratje Italije. Njena voditeljica Giorgia Meloni je že napovedala, da bodo vladali za vse Italijane. Melonijeva, ki je kandidirala z geslom Bog, domovina, družina, sicer pravi, da je za njeno stranko fašizem preteklost in se predstavlja kot konservativka, a temu številni ne verjamejo.

'Izbira bo vojna ali sodelovanje'

30. 08. 2022 07.31

Gost večernega pogovora na tokratnem BSF je bil znani filozof Slavoj Žižek. Ocenil je, da je Evropa objekt sovraštva in zavisti, ker v očeh mnogih še vedno predstavlja sodelovanje narodov, osebno svobodo, socialno državo ... "Kolikor vem, je Evropa edina, ki vsaj v elementarni obliki predstavlja tisto, kar danes potrebujemo bolj kot kdaj koli prej. Ne potrebujemo več suverenosti, več velike centralne vlade, ki bi pomenila nepredstavljivo korupcijo, ampak več sodelovanja, četudi obveznega."

Giorgia je favoritka, številni pa zaskrbljeni: 'To bi znalo biti zelo grdo obdobje'

26. 08. 2022 16.59

Skrajna desničarka Giorgia Meloni velja za trenutno favoritko za italijansko premierko. Po javnomnenjskih raziskavah Melonijeva skupaj s svojo stranko Bratje Italije trenutno vodi za 25 odstotkov. Če bo zmagala, bo prva desničarska predsednica vlade po Benitu Mussoliniju. Volitve, ki so bile zaradi odstopa prejšnjega premierja Maria Draghija v Italiji sklicane predčasno, bodo potekale 25. septembra.

Tonin: 'Mene zanima predvsem premierska funkcija'

17. 04. 2022 07.07

Na zadnjem volilnem soočenju Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) z voditeljico Petro Kerčmar bi si tokrat morala nasproti sedeli dva Kamničana – Matej Tonin, Nova Slovenija, in Marjan Šarec iz LMŠ. A se slednji snemanja ni udeležil, saj ni uspel najti prostega termina, zato je njegov stol ostal prazen. Tonin je poudaril, da bodo naredili vse, da Levica ne pride na oblast, saj bi bila ta po njegovem mnenju v vladi škodljiva.

'Izbira čez dva tedna bo pomembna ne samo za Francijo, ampak za vso Evropo'

11. 04. 2022 06.31

Uradni končni rezultati potrjujejo to, kar so v nedeljo zvečer po zaprtju volišč v prvem krogu predsedniških volitev v Franciji pokazale vzporedne volitve. V drugi krog gresta sedanji predsednik Emmanuel Macron, ki je prejel 27,85 odstotka glasov, in desna Marine Le Pen s 23,15 odstotka podpore. 24. aprila tako Francijo čaka repriza leta 2017, a tokrat se med politikoma v drugem krogu napoveduje precej tesnejša bitka kot pred petimi leti. Volilna udeležba v prvem krogu je znašala 73,7 odstotka, kar je približno štiri odstotne točke manj kot v prvem krogu volitev pred petimi leti.

Švedski parlament za premierko znova potrdil Anderssonovo

29. 11. 2021 15.23

Švedski parlament je na najvišjo funkcijo spet imenoval Magdaleno Andersson, ki je pred nekaj dnevi odstopila le nekaj ur po prevzemu funkcije. Odstop je takrat utemeljila s tem, da parlament ni potrdil predloga proračuna in so Zeleni zapustili koalicijsko vlado.

Janša s predstavniki skrajno desne politične skupine Evropskega parlamenta ID

01. 10. 2021 18.11

Premier Janez Janša se je sestal z vodilnimi predstavniki skrajno desne politične skupine Evropskega parlamenta Identiteta in Demokracija (ID). S sogovorniki so govorili o temah, povezanih z Evropsko unijo, in razmerah na področju pandemije covida-19 v Evropi, so sporočili z vlade. Na srečanje se je že odzvala poslanska skupina Levica, ki pravi, da skrajna desnica odvrača pozornost od dejanskih vzrokov za družbene probleme.

Na točki nič na Manhattnu so se žrtvam poklonili s šestimi minutami molka

11. 09. 2021 11.29

Po napadih 11. septembra 2001 so ZDA šle v boj proti terorizmu – enotne. Danes je to država, ki je sprta sama s seboj, je te dni ob obletnici ocenil eden od analitikov. Ameriška družba je namreč danes globoko razdeljena, zato ni presenetljiv poziv ameriškega predsednika k enotnosti. A izziv ni ameriški, ampak globalen. "Politični jezik je postal glasnejši in bolj grob," o zapuščini napadov razmišlja belgijski premier Alexander De Croo. Po državi so potekale številne spominske slovesnosti.

Sejanje strahu: 'Prihajajo teroristi!'

28. 08. 2021 13.09

Dan po dveh eksplozijah in skoraj dvesto mrtvih se je pred letališčem v Kabulu znova zbralo na stotine obupanih Afganistancev. Ponesrečen ameriški umik iz države gre h koncu, ostaja pa vprašanje, kaj bo z ljudmi. Tistimi, ki so ostali, in tistimi, ki so že odšli.

Desetletje od tragedije Breivikov vpliv šibak, a ekstremizem še ni poražen

22. 07. 2021 09.00

Mineva desetletje od dneva, ko je Anders Behring Breivik v bombnem in strelskem napadu na Norveškem hladnokrvno ubil 77 ljudi, med njimi je bila večina najstnikov na začetku svoje življenjske poti. Čez leto dni je bil Breivik obsojen na 21 let zapora, najdaljšo možno kazen na Norveškem. Država je tedaj pod vodstvom predsednika vlade Jensa Stoltenberga stopila skupaj in pokazala enotnost v trenutkih, ko je doživela najbolj smrtonosno nasilje po drugi svetovi vojni. Nikoli ne moremo razglasiti popolne zmage nad ekstremizmom, lahko pa zaključimo poglavje, je Stoltenberg povedal ob deseti obletnici.

Šolniki so tarča za jezo belih Američanov

18. 07. 2021 12.16

Ameriška desnica ima novo strašilo, s katerim ohranja občutek ogroženosti pri jedru svojih volivcev. Kritična teorija rase je – dolgo razmeroma obroben – akademski pristop k preučevanju odnosa družbe do rase, republikanci pa so ga v zadnjih mesecih spremenili v demonski napad na belo Ameriko.

Volitve v Franciji je zaznamovala rekordno nizka udeležba

21. 06. 2021 07.37

V prvem krogu regionalnih volitev v Franciji se je skrajna desnica odrezala slabše od pričakovanj in glede na projekcije izidov zasedla drugo mesto. Največ glasov so skupaj z zavezniki osvojili desni Republikanci, stranka Naprej republika predsednika Emmanuela Macrona je bila peta. Volitve je zaznamovala rekordno nizka udeležba.

Politična obsodba Trumpa kot priložnost za republikansko stranko

14. 01. 2021 07.10

Ameriški poslanci so z novo ustavno obtožnico znova sprožili postopek za odstavitev predsednika. Donald Trump se bo poleg vseh svojih travestij najvišje politične funkcije v državi v zgodovino vpisal kot edini predsednik, ki se je dvakrat soočil s sojenjem v senatu. Ker se bo čez slab teden pogreznil v zgodovino, ne bo odstavljen, a je lahko vseeno obsojen.

'Skrajne politike se vse bolj selijo v politični mainstream'

13. 12. 2020 07.00

Že nekaj časa so neonacizem, neofašizem, rasizem, nestrpnost, skrajno desna gibanja in desni ekstremizem v porastu. Populistična, radikalna, neonacistična in neofašistična gibanja in stranke se znova dvigajo na površje – spirala sovraštva, ki se nevarno razrašča. In zdi se, da so te teme iz dneva v dan aktualnejše in bolj pereče.

Koalicija pristala na podaljšanje razprave o medijski zakonodaji

14. 07. 2020 12.43

Evroposlanka Ljudmila Novak je namere vlade po spremembi medijske zakonodaje komentirala z besedami, da ne pristaja na "težnje po slabitvi neodvisnega in svobodnega slovenskega novinarstva". Tako v opoziciji kot tudi nekateri v koaliciji pa so se zavzeli, da se podaljša rok razprave. Na koalicijskem sestanku so se tako vendarle dogovorili, da se razprava podaljša do konca avgusta 2020.

Fajonova: Pahorjev poklon pred fojbo bi pritrdil reviziji zgodovine

02. 07. 2020 14.57

Namera predsednika Pahorja, da se pokloni pred bazoviško fojbo, bi lahko bila politično zlorabljena, opozarja voditeljica SD, Tanja Fajon. Dodaja, da bi s tem lahko pritrdili interpretaciji zgodovine, ki ni usmerjena v pomiritev, ampak pomeni zgolj revizijo zgodovine. Zgodovinar Jože Pirjevec meni, da bi bil poklon napaka, saj bi Pahor s tem priznal, da je v tistem jašku še nekaj Italijanov, ki so bili vrženi tja samo zaradi tega, ker so bili Italijani in ne fašisti. Priznal bi, da je šlo za genocidno potezo, ki pod vprašaj postavlja tudi slovensko-italijansko mejo, dodaja Pirjevec.

Preiskovalni novinar tednika Der Spiegel sporočil Janši: Spremljali vas bomo

10. 04. 2020 19.06

Po ostrem odzivu premierja Janeza Janše na zapis enega od slovenskih novinarjev se je v vse skupaj vključil kar preiskovalni novinar uglednega nemškega tednika Der Spiegel Rafael Buschmann. Ta se je zavzel za svobodo medijev, Janši pa sporočil: "Od zdaj naprej bomo spremljali Slovenijo in delovanje vaše skrajno desne stranke."

75 let od zavezniškega bombardiranja Dresdna: popolno uničenje, 25.000 mrtvih

13. 02. 2020 08.02

V Dresdnu obeležujejo 75 let od silovitega zavezniškega bombardiranja, v katerem je bilo mesto popolnoma porušeno, ubitih je bilo 25.000 ljudi. Na tisoče ljudi bo ob obletnici sklenilo roke v človeški verigi "miru in strpnosti", na drugi strani pa nemška skrajna desnica poskuša spomin na bombardiranje izkoristiti v svoje politične namene in zmanjševanje pomena nacističnih zločinov.

Italijanski neofašisti žrtve drugega tržaškega procesa razglasili za teroriste

14. 12. 2019 18.13

Na Opčinah in v Lonjerju so se pojavili plakati skrajnega desničarskega gibanja CasaPound proti žrtvam drugega tržaškega procesa. Nalepili so jih na zidove in zabojnike za smeti, na Opčinah tudi na Jadranov sedež in na zid Prosvetnega doma.

Ujetniki 'svobode' pametne tehnologije: Odrasti moramo!

11. 10. 2019 07.12

Francis Brochet je avtor knjige Smartphone demokracija. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako sodobna informacijska tehnologija spreminja politiko, družbo, Evropo, demokracijo, človeka. Nam res daje na razpolago neomejeno svobodo – ali nas pod krinko svobode omejuje in vkaluplja v svoje ujetnike in ujetnike lastnih (tehnološko) potenciranih prepričanj, v ljudi, državljane, nezmožne kritičnega razmišljanja, pogovora in dialoga.

Parlament je mrtev, živel brexitski diktator Boris

29. 09. 2019 10.27

Britanija je zaradi brexitske razklanosti v parlamentu, v obeh velikih strankah, v državi in celo v družinah v največji politični in ustavni krizi. Po brexitskih dramah tega tedna, v katerem je vrhovno sodišče glavnega zakonodajalca Borisa Johnsona razglasilo za zakonolomca, ki je nezakonito zaprl parlament, posredno pa za lažnivca, ki je lagal celo kraljici, brexit spominja na labirint brez izhoda.

Skrajna desnica in antifašisti v Portlandu: 13 aretiranih, šest ranjenih

18. 08. 2019 16.18

Ameriška policija je aretirala 13 ljudi v Portlandu, kjer je v soboto zvečer potekal shod skrajno desnih skupin, na protiprotestu pa so se istočasno zbrali njihovi antifašistični nasprotniki. Šest ljudi je bilo ranjenih, dogajanje v Portlandu pa je pritegnilo tudi pozornost ameriškega predsednika Donalda Trumpa.