skrajneži
Pet eksplozij v Manili
30. 12. 2000 00.00
V filipinski prestolnici Manila je danes eksplodiralo pet podtaknjenih bomb, ki so ubile najmanj 12 ljudi, približno 100 pa je ranjenih, je sporočila tamkajšnja policija. Prva eksplozija je odjeknila na podzemni železnici, druga bomba pa je bila podtaknjena na nekem trgu blizu ameriškega veleposlaništva v Manili, v eni od severnih četrti prestolnice je eksplodiral avtobus, v bližini letališča je bila bomba podtaknjena v nekem terenskem vozilu, še eno pa so našli pred hotelom v poslovni četrti. Samo v prvi eksploziji na železniški postaji je umrlo devet ljudi, več kot 45 pa jih je bilo ranjenih.
Moratinos na srečanju z Arafatom
07. 12. 2000 00.00
Evropska unija si po besedah njenega odposlanca za Bližnji vzhod Miguela Moratinosa intenzivno prizadeva, da bi Izraelci in Palestinci znova sedli za pogajalsko mizo. Moratinos je po srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Gazi dejal, da skuša EU odpraviti ovire, da bi med stranema lahko znova vzpostavili zaupanje in obnovili mirovna pogajanja.
Odgovornost za napad prevzeli skrajneži
06. 12. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji napad na uslužbenca izraelskega veleposlaništva v Amanu Šloma Razabija je danes prevzela skrajna islamska skupina Gibanje za boj jordanskega islamskega odpora. Ranjenega diplomata so operirali na srcu, njegovo zdravstveno stanje pa je stabilno. Zaradi incidenta namerava Izrael z veleposlaništva v Amanu odpoklicati "nepotrebno" osebje in njihove družine. Izraelski specialci pa so v noči na sredo na Zahodnem bregu aretirali osem oboroženih Palestincev, ki so obtoženi organiziranja terorističnih napadov proti Izraelu. Na Zahodnem bregu pa je bil danes lažje ranjen nek izraelski civilist. Izraelski tisk medtem poroča, da naj bi bile predčasne parlamentarne volitve najverjetneje 22. maja prihodnje leto. Izraelski poslanci so namreč minuli teden izglasovali zakon o razpustitvi kneseta in predčasnih volitvah. O točnem datumu naj bi se danes dogovorili predstavniki desničarske stranke Likud in laburistov. Desničarski vodja Ariel Šaron pa je danes po sinočnjih pogovorih z Barakom izključil možnost velike koalicije med Likudom in blokom izraelskega premiera Ehuda Baraka En Izrael.
Vse hujši spopadi na Bližnjem vzhodu
01. 12. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu se kljub svetemu muslimanskemu mesecu Ramadanu spopadi med Palestinci in Izraelci stopnjujejo. Dva Palestinca sta bila ubita, več izraelskih vojakov pa je ranjenih. Od konca septembra je bilo v spopadih ubitih že 288 ljudi.
Gbagbo za vlado narodne enotnosti
26. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji razglasitvi uradnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v Slonokoščeni obali, po katerih je kandidat opozicijske Ljudske fronte (FPI) Laurent Gbagbo prejel 59, 36 odstotkov glasov, vodja vojaške hunte Robert Guei pa 32,72 odstotkov glasov, je novi predsednik napovedal oblikovanje vlade narodne enotnosti. Gbagbo je dejal, da bo k sodelovanju v vladi pritegnil tudi privržence nekdanjega premiera Alassaneja Quattare, ki se je po napadih razjarjene množice po Gbagbojevih besedah zatekel v nemško veleposlaništvo. Quattara Gbagboja ne priznava za predsednika in zahteva predčasne volitve. Minister za varnost pa je sporočil, da bodo policijsko uro podaljšali do sobote in izredne razmere vzpostavili po vsej državi, povsod pa bodo namestili tudi okrepljene varnostne sile. Izredne razmere je v torek vzpostavil vojaški režim, po prvotnih napovedih pa naj bi veljale le do včeraj. Minister Asaud Akava je prebivalce še pozval, naj prenehajo z demonstracijami in vandalizmom ter naj se vrnejo na svoje domove. V spopadih, ki so včeraj izbruhnili med privrženci Ljudske fronte in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, je bilo v Abidjanu po najnovejših podatkih ubitih do 70 ljudi. Davi so bile razmere v Abidjanu mirne. Nekdanji premier Uattara zahteva ponovitev predsedniških volitev, saj naj bi bile nedeljske volitve nelegitimne. Dvom nad legitimnostjo volitev so sicer izrazile tudi druge države. Predsedujoči Organizaciji afriške enotnosti, predsednik Toga Gnassingbe Eyadema se je tako zavzel za vnovične volitve in napovedal sklic sveta organizacije, na katerem naj bi preučili razmere v Slonokoščeni obali. K ponovnem razpisu volitev je včeraj pozval tudi južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Demonstracije proti nasilju desničarjev
21. 10. 2000 00.00
Več kot 10.000 ljudi se je danes zbralo v Dortmundu na mirnih demonstracijah proti nasilju desničarjev in proti sovraštvu do tujcev. Na obrobju demonstracij je prišlo tudi do fizičnega obračunavanja med levičarskimi protestniki in desničarskimi skrajneži. Vmes je posegla policija, ki pa so jo protestniki napadli s kamenjem. Pri tem so bili ranjeni trije policisti, več ljudi pa so aretirali.
Zahoviču grozijo s smrtjo
19. 10. 2000 00.00
Najboljši slovenski nogometaš in igralec španskega kluba Valencia, Zlatko Zahovič, je le nekaj dni pred tekmo lige prvakov s svojim bivšim klubom Olympiakosom iz Aten prejel kar nekaj smrtnih groženj na svojo internetno stran. "Zavedam se, da so grški skrajneži lahko zelo nevarni," je bil po pisanju španskega dnevnika edini Zahovičev komentar. Španskemu trenerju Hectorju Cuperju je zato časnik predlagal, da bi morda Zahoviča pustil kar doma.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Sporazum Rusije in Indije o strateškem partnerstvu
03. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in indijski premier Atal Behari Vajpayee sta danes v New Delhiju podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ki bo okrepil odnose med državama. Poleg tega dokumenta, ki bo dvignil odnose na novo raven, sta državi podpisali še vrsto drugih sporazumov o sodelovanju na področju obrambe, jedrske energije, trgovine, znanosti in tehnologije.
Izpustili dvanajst pridigarjev
02. 10. 2000 00.00
Muslimanski skrajneži na filipinskem otoku Jolo so danes izpustili dvanajst filipinskih evangeličanskih pridigarjev. Filipinski predsednik Joseph Estrada je sporočil, da so pridigarje našli vojaki v neki odročni vasi. V današnjih spopadih med vojsko in skrajneži naj bi bil ubit upornik.
Vojska napadla upornike na otoku Jolo
16. 09. 2000 00.00
Filipinsko vojaško letalstvo je danes napadlo položaje upornikov Abu Sajafa na otoku Jolo in tako začelo z "osvobodilno operacijo" 19 talcev, ki so še v rokah islamskih skrajnežev. Istočasno pa se nekaj tisoč vojakov pripravlja na kopensko operacijo.
Kučan o bazoviškem spomeniku
10. 09. 2000 00.00
Bazoviški spomenik je zgodovinski opomin za dejanja v preteklosti, ki hkrati zavezuje k spoštovanju različnosti in enakosti v demokratičnem času, žal dostikrat pretresenem z znamenji nestrpnosti in sovraštva do rasne, etnične, politične in duhovne človekove različnosti. Bazoviške žrtve pa so eden od pretresljivih mejnikov v boju za demokracijo, so zgled in simbol boja za uresničevanje tistih vrednot evropskega civilizacijskega izročila, ki so zrasle in bile zavarovane z bojem in zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni in so vtkane v temelje zaželene Evrope prihodnosti, je v pismi udeležencem spominske slovesnosti ob 70. obletnici mučeniške smrti bazoviških žrtev zapisal predsednik republike Milan Kučan.
Talci z Jola prispeli v Zamboango
09. 09. 2000 00.00
Štirje talci so po več kot štirih mesecih in pol ujetništva na otoku Jolo danes prispeli v pristaniško mesto Zamboango na filipinskem otoku Mindanau. Dva Finca, Francoz in Nemec so se tam srečali s predstavniki svojih veleposlaništev, nato pa bodo odpotovali v mesto Cebu in od tam v Tripoli. Do izpustitve štirih talcev je davi prišlo, potem ko sta dva vladna posrednika na poti v skrivališče upornikov zašla v navzkrižni ogenj med skrajneži. Pri tem je bil ubit najmanj en človek, pet ljudi pa je bilo ranjenih, je sporočil predstavnik filipinske vlade.
Ugrabitelji izpustili pet talcev
27. 08. 2000 00.00
Na južnofilipinskem otoku Jolo, kjer pripadniki islamskega uporniškega gibanja Abu Sajaf že več tednov zadržujejo talce, so danes izpustili pet tujcev. Dve Francozinji, Južnoafričanko, Libanonko in Nemca naj bi izpustili, potem ko je libijska vlada, ki sodeluje na pogajanjih, za vsakega talca plačala milijon dolarjev, so sporočili pogajalci.
Okoli 150 neonacistov protestiralo
21. 08. 2000 00.00
Pred zgradbo hamburške medijske hiše Axel-Springer, ki med drugim izdaja dnevnik Bild, se je danes zbralo približno 150 neonacistov. Skrajneži so korakali med poslopjem in bližnjo železniško postajo ter vzklikali "novinarji lažejo" in "mi smo narodni odpor". Bild, ki je najbolj brani dnevnik v Nemčiji, je po zadnjih neonacističnih izgredih sprožil široko kampanjo proti skrajni desnici. Med drugim vsak dan objavlja izjave znanih in anonimnih tujcev, ki predstavljajo Nemčijo kot državo, ki jih je sprejela.
Štirje mrtvi v spopadih v Kirgizistanu
12. 08. 2000 00.00
Ruska tiskovna agencija Interfax je poročala, da so bili v današnjih spopadih z islamskimi uporniki na jugu Kirgizistana ubiti štirje pripadniki kirgizijskih vladnih sil. Dva vojaka so ugrabili, dva pa sta izginila, vendar sumijo, da so tudi za njuno izginotje odgovorni skrajneži.
Sezer odobril odpustitev častnikov
04. 08. 2000 21.13
Turški predsednik Ahmet Necdet Sezer je danes odobril odločitev vojaškega vrha o odpustitvi 44 častnikov turške vojske, ki domnevno simpatizirajo z islamskimi skrajneži ali kurdskimi uporniki. Imena in čini odpuščenih častnikov niso znani, v uradnem sporočilu pa je vojska kot razlog odpustov navedla nespoštovanje discipline.
Ugrabitelji izpustili nekaj talcev
27. 07. 2000 15.58
Islamski skrajneži na filipinskem otoku Jolo naj bi po izjavah nekega očividca po 25 dneh izpustili poročevalca nemškega časnika Der Spiegel Andreasa Lorenza. Poleg Lorenza naj bi ugrabitelji izpustili tudi enega od trinajstih ugrabljenih evangeličanskih duhovnikov, tiskovnega predstavnika verske skupine Križar Jezus. Lorenza so pripadniki skupine Abu Sajaf ugrabili 2. julija, ko je pripravljal prispevek o skupini 21 talcev na tem južnofilipinskem otoku. Za zdaj ni znano, ali je bila za 48-letnega nemškega poročevalca plačana odškodnina.
Sovražnost na Kosovu ne pojenja
15. 07. 2000 19.16
Na Kosovu se sovražnosti nadaljujejo. V Kosovski Mitrovici so albanski skrajneži z minometi napadli srbski del mesta. V okolici Prištine pa so neznanci z ročnim raketometom porušili opazovalni stolp mednarodnih enot Kfor. Na srečo napada nista terjala žrtev. V srbskem delu Mitrovice je sinoči okoli enajste ure odjeknilo več eksplozij. Albanski skrajneži so čez reko Ibar, v neposredno bližino mostu, izstrelili sedem min. Takoj po napadu se je zbralo okoli 300 jeznih Srbov, slišati je bilo tudi strele. Tarča napada je bil lokal ob mostu, kjer so nastanjeni srbski stražarji. Albanci trdijo, da pripadniki jugoslovanske obveščevalne službe nadzirajo promet in ne dovolijo Albancem v severni del mesta. Srbi pa opozarjajo, da zgolj skrbijo za varnost srbskega naroda na Kosovu. Kfor srbskih nadzornih točk ne priznava, ker so za zagotavljanje varnosti v pokrajini odgovorne odgovorne samo mednarodne sile.
Srbija z Miloševićem nima prihodnosti
24. 05. 2000 16.47
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je na zasedanju zunanjih ministrov zveze NATO v Firencah poudarila, da Srbija s Slobodanom Miloševićem nima prihodnosti. Po njenem mnenju Zahod Srbiji ne more vsiliti demokratične rešitve, lahko pa spodbuja demokratično opozicijo. Albrightova je še zatrdila, da je demokratična Srbija dobrodošla v Evropi in mednarodni skupnosti.
Pogrešajo še štiri novinarje
14. 05. 2000 11.13
Osem izmed dvanajstih pogrešanih filipinskih in francoskih novinarjev, ki naj bi izginili na otoku Jolo, se je danes nepoškodovanih ponovno pojavilo. Novinarji so izginili, ko so se včeraj na lastno pest odpravili iskat skrivališče uporniške skupine Abu Sajaf, ki zadržuje 21 talcev.
Ugrabitelji zahtevajo odkupnino
11. 05. 2000 19.52
Muslimanski skrajneži, ki južno filipinskem otoku Jolo od 23. aprila zadržujejo 21 talcev, med njimi 19 tujcev, so od vladnih pogajalcev za osvoboditev talcev zahtevali odkupnino. Njena višina še znana, je danes poročala lokalna televizija GMA iz Manile.
Talce bo obiskala delegacija RK
10. 05. 2000 10.09
Skupina predstavnikov Rdečega križa in dva visoka posrednika filipinske vlade so se danes odpravili k 21 talcem v filipinskem pragozdu, kamor so jih odvlekli pripadniki skrajne muslimanske skupine Abu Sajaf. Predstavniki Rdečega križa nameravajo zdravstveno preiskati talce, s seboj pa imajo tudi zdravila in hrano za talce, ki so jih v ponedeljek ugrabitelji ponovno premestili v drugo skrivališče.
Nikoli več?
09. 05. 2000 16.59
9. maja letos mineva 55 let, odkar se je na evropskih tleh končala druga svetovna vojna - doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva. V imenu nemškega rajha so generalpolkovnik Alfred Jodl, admiral Hans Georg von Fridenburg in general Wilhelm Oxenius 7. maja v Reimsu, kjer je bil glavni štab vrhovnega poveljnika zahodnih vojaških sil, generala Dwighta D. Eisenhowerja, podpisali brezpogojno kapitulacijo. Zaradi zahteve SZ, da morajo biti ob podpisu navzoči tudi predstavniki Rdeče armade, so kapitulacijo še enkrat podpisali 9. maja v Karlshorstu pri Berlinu. Zjutraj 9. maja 1945 se je na evropskih bojiščih uradno končala druga svetovna vojna. Od vojnih grozot razdejana Evropa je slavila zmago nad nacistično Nemčijo. Vojna je zahtevala okoli 55 milijonov žrtev, okrog 33 milijonov je bilo ranjenih, dva milijona pogrešanih.
Rešitve krize s talci še ni
07. 05. 2000 12.03
Filipinski predsednik Joseph Estrada je danes prispel na krizne pogovore na jug države, kjer se še vedno odvija drama z 21 talci, ki so jih pred dvema tednoma ugrabili islamski skrajneži. Estrada se bo srečal z glavnim vladnim pogajalcem Nurom Misaurijem in visokimi vojaškimi predstavniki, ki ga bodo seznanili s položajem.
Filipinska vojska odkrila skrivališče
04. 05. 2000 20.46
Filipinska vojska trdi, da je odkrila skrivališče na otoku Jolo, kamor so muslimanski skrajneži premestili talce, večinoma zahodnjake, ki jih zadržujejo že enajst dni. Na otoku Basilan pa so danes pokopali žrtve spopada z drugo skupino ugrabiteljev, ki ima še vedno v rokah deset Filipincev, med njimi tudi otroke.
Negotova usoda talcev
04. 05. 2000 11.55
Usoda 21-ih talcev, ki so v rokah muslimanskih skrajnežev na Filipinih, je vse bolj negotova. Nekateri med talci, ki so jih ugrabili muslimanski skrajneži, pripadniki skupine Abu Sajaf, so po mnenju zdravnice, ki jih je preiskala, v smrtni nevarnosti. Nekateri talci imajo hude težave s pljuči in srci, je danes v mestu Zamboanga dejala Juda Lim, ki so ji ugrabitelji dovolili, da je pregledala talce.
Ugrabitelji premestili talce
03. 05. 2000 14.58
Filipinski muslimanski skrajneži skupine Abu Sajaf, ki na otoku Jolo zadržujejo 21 talcev, so po spopadu z vojsko, ki jih je obkolila, s talci zapustili svoje oporišče v džungli, je danes sporočila policija.