skupin
Koštunica o sodelovanju mednarodne skupnosti
13. 02. 2001 00.00
V prispevku za dnevnik Politika je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica izključil vsakršno možnost pogajanj s skrajnimi albanskimi voditelji o rešitvi problemov na skrajnem jugu Srbije. Politika je prejšnji četrtek predstavila predlog mirovnega načrta, ki med drugim predvideva mednarodno mirovno posredovanje v pogajanjih med srbsko in albansko stranjo, vključno s skrajneži.
Manifestacija proti nestrpnosti
13. 02. 2001 00.00
Jutri, v sredo, 21. februarja 2001, bo od 14. ure naprej v parku Zvezda v Ljubljani miroljubna manifestacija s poznejšim pohodom po mestu. Prireditelj organizira manifestacijo v znamenje solidarnosti s prebežnicami in prebežniki, združeno s protestom proti širjenju ksenofobije, rasizmov, fašizmov in drugih oblik nestrpnosti v našem okolju. Organizator prireditve, Urad za intervencije, je združenje avtonomnih skupin, njihovih simpatizerk in simpatizerjev.
Na zboru SVIZ sprejeti dve resolciji
13. 02. 2001 00.00
Zaposleni v šolah, vrtcih raziskovalni dejavnosti in kulturi bodo v začetku pomladi pred vladno palačo pripravili protestni shod. To odločitev je danes izglasovalo skoraj 700 sindikalistov, ki so se udeležili javne seje v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Stabilnost je strateški interes Slovenije
12. 02. 2001 00.00
Trajni mir v Jugovzhodni Evropi kot tudi politična in gospodarska stabilnost te regije sta ključnega pomena za Slovenijo, saj sta od njih odvisni tudi njena nacionalna varnost in gospodarski razvoj, je poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel danes na Brdu pri Kranju, kjer poteka srečanje vodij delovnih skupin prvega delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo. Slovenija bo popoldne od Romunije za šest mesecev uradno prevzela sopredsedovanje delovnemu omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
SMG gostuje v Sarajevu
11. 02. 2001 00.00
Slovensko mladinsko gledališče (SMG) s predstavo režiserja Matjaža Pograjca Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? gostuje v sarajevskem Narodnem gledališču, v okviru prireditev, ki že nekaj let potekajo pod skupnim naslovom Sarajevska zima. Navzočnost SMG na tem festivalu postaja že tradicija - lani so si Sarajevčani lahko ogledali Shakespeare-Rozmanov Sen kresne noči v režiji Vita Tauferja, predlani pa jih je SMG obiskalo z Müllerjevo Nalogo v režiji Eduarda Milerja. Sarajevska zima se je pod motom Call me Sarajevo začela 7. februarja in bo trajala do 24. marca. Sklenilo jo bo gostovanje francoskih umetnikov Le Jeune Ballet de France s Tremi mušketirji Prokofjeva. Na Sarajevski zimi bo gostovala še pisana paleta slovenskih umetnikov in skupin: Betontanc s Polnočnim rabljevim letom, pianistka Irena Koblar, celjski Plesni teater Igen s Tremi sestrami, režiser Nick Upper s Hišo lutk in Fourklor z Vrati.
Brosnan najbolj zaželen moški
10. 02. 2001 00.00
Britanski filmski igralec Pierce Brosnan, najbolj znan po vlogi Jamesa Bonda je po javnomnenjski raziskavi britanske ženske revije Eve najbolj zaželen moški v Veliki Britaniji. Ženske na Brosnanu, po rodu Ircu, ne cenijo le njegovega dobrega videza in igralskih sposobnosti, marveč predvsem njegovo "mehko" stran: za več kot leto dni je odpovedal vse filmske projekte, da bi lahko negoval na smrt bolno ženo, po njeni smrti pa je poleg svojega sina poskrbel tudi za njene otroke iz prvega zakona. Poleg tega se postavni Irec tudi aktivno bori za varstvo okolja. Na seznam britanske revije priljubljenih moških se niso uvrstili člani deških skupin in nogometne zvezde. Britanke očitno cenijo predvsem zrelejše moške z življenjskimi izkušnjami, kot so Sean Connery, Sting, Bill Clinton in celo princ Charles, ki se je uvrstil na 18. mesto.
Za ombudsmana 23 kandidatov
09. 02. 2001 00.00
Na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic je urad predsednika republike prejel 23 predlogov možnih kandidatov za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Kandidati so: Brigita Bavčar, Anton Bergauer, Janez Brezovec, Milan Cerar, Vojko Flis, Jurica Grakalič, Matjaž Hanžek, Jožef Jarh, Stojan Jež, Erik Karič, Simona Kodrič, Vera Kozmik-Vodušek, Stanko Kračun, Mihaela Logar, Franc Majcen, Neva Miklavčič-Predan, Karlo Drago Novak, Janez Obreza, Milena J. Pribac, Milan Robič, Mitja Stupan, Rado Škofic in Irena Virant. Predsednik republike Milan Kučan bo v kratkem povabil vodje poslanskih skupin ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti na posvetovanje o kandidatu za varuha človekovih pravic.
Veto na zakon o preoblikovanju PCP
09. 02. 2001 00.00
Zaradi sprejemanja odločitve na korespondenčni seji je že protestiral minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Odločitev redne seje sveta naj bi bila jasna. Veto s 15 glasovi za in 15 proti ni dobil podpore. Predsedstvo sveta je veto posredoval predsedniku zbora Borutu Pahorju, ki je povedal, da je veto sprejel, zato bo na prvem kolegiju predsednika zbora, ta bo najverjetneje prihodnji torek, predlagal, da poslanci o predlogu zakona znova glasujejo, po možnosti že na tretji redni seji, ki je sklicana za 20. februar. Pred tem se bo moralo do veta opredeliti tudi matično delovno telo, odbor za finance in monetarno politiko, kjer pa so bili poslanci do predloga vlade, da prostocarinske prodajalne zapre s prvim junijem, skeptični.
Slovenci na sestanku SEP
07. 02. 2001 00.00
Na italijanskem zunanjem ministrstvu v Rimu se je danes začel sestanek nacionalnih koordinatorjev Srednjeevropske pobude in konferenca delovnih skupin SEP, ki se ju udeležuje tudi nacionalni koordinator za SEP, državni podsekretar Peter Kastelic, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Srečanje bo potekalo do 9. februarja.
Kosovo mora ostati del ZRJ
07. 02. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev, ki je danes v okviru tridnevnega obiska na Balkanu pripotoval v Beograd, je znova poudaril, da Moskva vztraja na tem, da Kosovo, ki je trenutno pod upravo Združenih narodov in mednarodnih mirovnih sil KFOR, ostane del ZR Jugoslavije. Sergejev in njegov jugoslovanski kolega Slobodan Krapović sta podpisala sporazum o vojaškem sodelovanju med državama, ki predvideva nadaljevanje vojaško-tehničnega sodelovanja.
Prijave za novega ombudsmana
06. 02. 2001 00.00
Rok za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic, ki jih zbirajo v uradu predsednika države Milana Kučana, se izteče v sredo opolnoči. Tako se bo iztekel že tretji poziv predsednika države za zbiranje predlogov za novega ombudsmana, saj sta bila prva dva neuspešna. Julija lani je namreč državni zbor najprej zavrnil ponovno kandidaturo zadnjega varuha Ivana Bizjaka za novi šestletni mandat (prejel je 53 glasov, za izvolitev pa bi potreboval podporo dveh tretjin vseh poslank in poslancev), decembra pa je za to mesto neuspešno kandidirala še nekdanja poslanka LDS Darja Lavtižar-Bebler, ki je na javnem glasovanju v DZ prejela 57 glasov. V predsednikovem uradu bodo imena kandidatov, kot so povedali, objavili v petek.
Pahor sprejel britanskega veleposlanika
06. 02. 2001 00.00
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je ločeno sprejel britanskega veleposlanika v Sloveniji Hugha Mortimerja in direktorja urada zveze Nato za varnost Wayna Rychaka. Pahor je v pogovoru z obema predstavil delo in načrte državnega zbora in poudaril visoko stopnjo soglasja poslanskih skupin pri podpori vključevanja Slovenije v EU in Nato. Po njegovem mnenju bo DZ v skladu s svojimi pristojnostmi izpolnil vsa pričakovanja in obveznosti glede sprejemanja evropske zakonodaje.
Landaburu v Sloveniji
05. 02. 2001 00.00
Na vabilo ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja bo na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo danes prispel vodja pogajalske ekipe Evropske unije s kandidatkami za članstvo Eneko Landaburu. S predstavniki slovenske vlade, parlamenta in gospodarstva se bo pogovarjal o slovenskih pripravah na članstvo v uniji ter trenutnem stanju v pristopnih pogajanjih, v tem okviru torej tudi o vseh odprtih vprašanjih.
Vlada na posvetu z ekonomisti
05. 02. 2001 00.00
Strateški svet za gospodarstvo, v katerega je premier Janez Drnovšek imenoval osem vidnih slovenskih ekonomistov, se je sestal na svoji prvi seji, na kateri so govorili o predlogu letošnjega proračunskega memoranduma in pripravi državnega proračuna za leto 2001. Vlada naj bi proračun dokončno uskladila in sprejela na seji, ki se začne jutri v Ljubljani. Pred tem se bodo o proračunu, pa tudi o aktualnih vprašanjih v parlamentu, pogovorili predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin DZ, ki so se po končani seji strateškega sveta za gospodarstvo sestali na koalicijskem kosilu. To bo prvo koalicijsko usklajevanje, pogovarjali se bodo o vsebini, prioritetah in načinu, kako priti do končne verzije letošnjega proračuna.
Landaburu na obisku v Sloveniji
05. 02. 2001 00.00
Na vabilo ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja je na delovni obisk v Slovenijo prispel vodja pogajalske ekipe Evropske unije s kandidatkami za članstvo Eneko Landaburu. Takoj po prihodu si je iz zraka ogledal nekatere projekte, ki se v okviru programa pomoči Phare izvajajo v Sloveniji, srečal pa se je tudi s predsednikom vlade Janezom Drnovškom.
Prireditve ob kuturnem prazniku
02. 02. 2001 00.00
Na gradu Kromberk in dvorcu Vogrsko sta potekali osrednji prireditvi, ki jih v mestni občini Nova Gorica pripravljajo ob slovenskem kulturnem prazniku. V prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk so odprli razstavo Ljudske skrinje na Goriškem avtorice Inge Miklavčič Brezigar, etnologinje iz Goriškega muzeja, na dvorcu Vogrsko pa je bila revija pevskih zborov Goriške.
Kongres o prostovoljstvu
02. 02. 2001 00.00
Slovenska filantropija - Združenje za promocijo prostovoljstva (SF) prireja tretji slovenski kongres prostovoljstva z naslovom Vloga prostovoljcev in nevladnih organizacij pri zmanjševanju posledic revščine, ki se je zjutraj začel v prostorih Fakultete za družbene vede v Ljubljani, zaključil pa se bo jutri. Letos ima dogodek, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana, še posebno težo, saj je OZN leto 2001 razglasila za Mednarodno leto prostovoljstva. Slavnostni govornik, predsednik Kučan, se je na začetku kongresa prostovoljcem v imenu države zahvalil za opravljeno delo, za zavzetost in za človeško toplino, ki so jo razdajali drugim. V govoru se je med drugim dotaknil tudi problema socialne izključenosti, pri čemer je opozoril, da postaja begunstvo v zadnjem desetletju vse bolj pomemben vidik te izključenosti.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Nemiri v Kosovski Mitrovici
01. 02. 2001 00.00
V Kosovski Mitrovici je znova prišlo do spopadov med več sto Albanci in pripadniki mednarodnih mirovnih sil Kfor. Izgredi so izbruhnili v južnem, albanskem delu razdeljenega mesta, ko so izgredniki začeli pripadnike Kfor obmetavati s kamenjem. Vojaki so, da bi razgnali množico, uporabili solzivec in dimne bombe.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Vedno več gripi podobnih obolenj
30. 01. 2001 00.00
Na podlagi sporočil udeležencev slovenske mreže za spremljanje pojava akutnih respiratorih okužb in gripe na Inštitutu RS za varovanje zdravja (IVZ) ocenjujejo, da se je v zadnjem tednu število akutnih respiratornih okužb in gripi podobnih obolenj povečalo predvsem v Prekmurju in na Koroškem, najbolj opazno med šoloobveznimi otroci in mladino. Zmerno povečanje števila zbolelih za gripi podobno boleznijo so zaznali tudi na celjskem območju, prav tako pa se je število tovrstnih okužb zmerno povečalo še na Goriškem in na Obali, kjer med povzročitelji akutnih respiratornih obolenj prevladujejo mikoplazma pneumonije in adenovirusi. Na IVZ predvidevajo, da se bo število zbolelih v naslednjem tednu povečevalo.
Organizirani kriminal in rusko gospodarstvo
29. 01. 2001 00.00
Zaradi korupcije ruska država na leto izgubi 15 milijard dolarjev, kar je enako približno dvakratnim proračunskim sredstvom, ki jih je Moskva v letu 2001 namenila za obrambo, je ocenil podpredsednik odbora dume za varnost Aleksander Kulikov. Po njegovih besedah kriminalne skupine nadzirajo 40 odstotkov vseh zasebnih podjetij v Rusiji in do 60 odstotkov državnih podjetij, pa tudi med 50 in 85 odstotkov bank, je po poročanju agencije Ria Novosti dejal Kulikov. Kulikov je tudi povedal, da se je v zadnjih petih letih število kriminalnih skupin povečalo za 17-krat. Približno devet milijonov Rusov pa je po njegovih besedah vpleteno v črni trg, ki predstavlja 40 odstotkov bruto družbenega proizvoda v državi. Tudi generalni državni tožilec Vladimir Ustinov je sredi januarja priznal, da v ruski administraciji bolj kot kdajkoli prej prihaja do korupcije.
Zborovanje v Podgorici
28. 01. 2001 00.00
Včeraj se je sedem tisoč pristašev udeležilo zborovanja na glavnem trgu v Podgorici. Zborovanje je pripravila liberalna aliansa Črne gore, vendar naj ne bi šlo za strankarsko zborovanje ampak zborovanje vseh ljudi, ki si želijo neodvisno in mednarodno priznano Črno goro. Na zborovanju je najprej govoril vodja Liberalne alianse Miodrag Živković. Na zborovanju ni prišlo do incidentov, razen, ko so zapeli pesem posvečeno Črni gori, ko so iz nekaj deset pušk izstrelili vse naboje. Črnogorski liberalci so zahtevali, da črnogorske oblasti razpišejo referendum z jasnim vprašanjem in obljubo, da bodo rezultate spoštovali. Liberalcem se je pridružila številna skupina javnih osebnosti, politikov, novinarje, univerzitetnih profesorjev, pisateljev in umetnikov. Po besedah govorcev lahko neodvisnost Črne Gore dosežejo z odprtostjo in vabilom vsem političnim nasprotnikom in z močno koalicijo za svobodno in demokratično Črno goro, ki vključuje stranke DPS, Liberalno alianso, Social-demokratsko stranko in vse nevladne organizacije, zveze, skupine in državljane, ki so za samostojnost. Vodja Liberalne alianse Miodrag Živković je pozval predsednika Mila 195144ukanovića, da čimprej konča strategijo aktivnega čakanja, ker s tem zmanjšuje možnosti za samostojnost Črne gore.
Sodelovanje Microsofta in LEGA
26. 01. 2001 00.00
Korporacija Microsoft in dansko podjetje LEGO sta najavila poslovno sodelovanje, ki bo omogočalo številne nove storitve in izdelke, namenjene domačim uporabnikom. S skupnimi močmi bosta podjetji združili visoko tehnologijo z igralnimi kockami, znanimi po vsem svetu. Sodelovanje med podjetjema pa pomeni tudi nove poslovne priložnosti, predvsem na področju spletnega trgovanja in programske opreme, namenjene mlajšim uporabnikom računalnikov.
Preložena razprava
25. 01. 2001 00.00
Plenarna razprava o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, ki bi se morala začeti danes v italijanskem senatu, je preložena na prihodnji teden. Tako so na predlog predstavnikov desne opozicije sklenili vodje strankarskih skupin v senatu.
Predstavniki slovenske Istre pri Ruplu
24. 01. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel bo danes sprejel predstavnike civilne družbe, mnenjskih skupin, društev in gibanj, združenih pod imenom Skupaj za slovensko Istro.
Rupel s predstavniki slovenske Istre
24. 01. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v Ljubljani sestal s predstavniki civilne družbe iz slovenske Istre. Predstavniki različnih organizacij, mnenjskih skupin, društev in gibanj, ki delujejo pod skupnim imenom Skupaj za Slovensko Istro, so ministru predstavili svoje poglede na reševanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško, pa tudi Italijo.
Preoblikovanje prostocarinskih prodajaln kasneje
24. 01. 2001 00.00
Ker bo državni zbor zakonske rešitve za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo sprejel nekoliko kasneje, kot je bilo predvideno, bo vlada na jutrišnji seji predlagani rok za preoblikovanje podaljšala z 31. marca na 31. maj, kar pomeni, da bi od 1. junija dalje omenjene prodajalne poslovale kot trgovine z normalno obdavčitvijo. Vlada naj bi sprejela tudi nekaj tehničnih amandmajev k zakonu, ki naj bi prodajalnam v največji možni meri olajšali prehod na poslovanje po novem režimu, hkrati pa ne posegli v sistemske rešitve.
Razprava prekinjena
23. 01. 2001 00.00
KVIAZ pri obravnavi poldrug mesec trajajočega zapleta med parlamentarno pozicijo in delom opozicije v zvezi z vodilnimi položaji in sestavo parlamentarnih delovnih teles še vedno ni uspelo poiskati ustrezne rešitve.