skupna
Rekorden izvoz urarske industrije
24. 12. 2000 00.00
Izvoz švicarske urarske industrije je v novembru znašal rekordnih 750 milijonov evrov, kar je za 6,4 odstotka več v primerjavi z istim lanskim obdobjem, je sporočilo Švicarsko združenje urarske industrije. Omenjeni gospodarski sektor tako nadaljuje trend rasti, ki traja že 16 mesecev.
Obveznice Abanke v kotaciji A
20. 12. 2000 00.00
Ljubljanska borza je 14. decembra sprejela obveznice 4. izdaje Abanke v borzno kotacijo A. Na podlagi izpolnjevanja pogojev za trgovanje z vrednostnim papirjem v borzni kotaciji A, bo začetek trgovanja z omenjenimi obveznicami v sredo, 27. decembra, njihova trgovalna oznaka pa je AB04.
Inexa Štore sledi povpraševanju
17. 12. 2000 00.00
Inexa Štore povečuje proizvodnjo skladno z rastočim obsegom prodaje in večjim povpraševanjem na trgu. Porast v odstotkih bo znaten, če primerjamo proizvodnjo 85.000 - 90.000 ton z 61.000 tonami v lanskem letu. Nekaj tisoč ton je bilo izgubljenih zaradi resne okvare elektromotorja v valjarni v septembru. Pred prekinitvijo je bila planirana skupna proizvodnja gotovih izdelkov preko 90.000 ton.
Pivovarna Union ima delež v Sarajevski pivovarni
15. 12. 2000 00.00
Na mednarodni razpis za prodajo 12-odstotnega deleža Sarajevske pivovarne sta prispeli dve ponudbi, in sicer obe iz Slovenije. Ponudbi sta posredovali ljubljanska Pivovarna Union in pa skupna Pivovarna Laško in Radenska. Komisija je izbrala Pivovarno Union, ki je za nakup delnic ponudila štiri milijone mark, dodatno pa se je zavezala, da bo v pivovarno vložila še tri milijone mark, je povedal Zlatan Dedić, predstavnik Agencije za privatizacijo BiH in predsednik komisije, ki je izbirala ponudbe.
Clinton na pogovorih v Belfastu
13. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se je danes v Belfastu sestal s predstavniki vseh pomembnejših političnih skupin na Severnem Irskem. Prizadeval si bo za nadaljevanje mirovnega procesa v tej nemirni britanski pokrajini, ki je v zadnjem času zašel v krizo. Clinton je že leta 1998 odločilno prispeval k sklenitvi mirovnega sporazuma za Severno Irsko.
Izstrelitev ariane 44P ponovno preložili
12. 12. 2000 00.00
Družba Arianespace je sporočila, da so izstrelitev evropske nosilne rakete ariane 44P, ki bi morala poleteti danes ob 23.04 po srednjeevropskem času, zaradi dopolnilnih preverjanj satelita Eurasiasat-1 preložili.
Izstrelitev ariane 44P preložili
08. 12. 2000 00.00
Družba Arianespace je sporočila, da so izstrelitev evropske nosilne rakete ariane 44P, ki bi morala poleteti drevi ob 23.03 po srednjeevropskem času, zaradi dopolnilnih preverjanj opreme rakete preložili za nekaj dni. V tem času bo raketa ostala v premičnem servisnem stolpu. Nov datum izstrelitve bodo sporočili po koncu dopolnilnih del.
Nova pridobitev družbe Domel
08. 12. 2000 00.00
Družba Domel iz Železnikov, ki proizvaja elektromotorje in gospodinjske aparate, je danes slavnostno odprla nov prizidek za proizvodnjo sesalnih enot nove generacije. Prizidek v velikosti 1700 kvadratnih metrov predstavlja 10-odstotno povečanje celotnega proizvodno-skladiščnega prostora, skupna vrednost investicije pa znaša 9,3 milijona mark. S pomočjo nove investicije bodo lahko naslednje leto izdelali 1,1 milijona sesalnih enot nove generacije, medtem ko jih bodo letos izdelali 100.000. Današnje slovesnosti v Železnikih se je udeležil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk.
Srečanje Pogorevca z italijanskim kolegom
04. 12. 2000 00.00
Direktorja slovenske in italijanske policije sta se danes na gradu Strmol pogovarjala o skupnem zatiranju tihotapstva ljudi preko obeh meja. Italijani so ob priložnosti izrekli velike pohvale naši policiji zaradi prijetja Josipa Lončariča, enega največjih tihotapcev ljudi v Evropi.
Mercator prodira na hrvaški trg
03. 12. 2000 00.00
Na Šijanski cesti, poldrugi kilometer od centra Pulja, je odprl vrata kupcem skoraj 10.000 kvadratnih metrov velik Mercatorjev trgovski center. Največji slovenski trgovec je s tem začel uresničevati svojo poslovno strategijo vstopa na hrvaški trg, kjer bo vzpostavil mrežo s petimi sodobnimi nakupovalnimi centri, že prihodnje leto najverjetneje na Reki in v Zagrebu, nato pa leta 2002 še v Splitu ter še enega v hrvaški prestolnici.
Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.
Nočna prohibicija v Ljubljani?
23. 11. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik je po krajši slovesnosti danes uradno odprla posodobljeno cesto na Ljubljanski grad, ki so jo začeli urejati v začetku septembra. Vzdolž ceste so naredili pločnik, ki ga prej ni bilo, poleg tega pa so postavili svetilke in zaščitno ograjo. Skupna vrednost izvedenih del znaša približno 54 milijonov tolarjev. Na novinarski konferenci po odprtju ceste so županja in njeni sodelavci predstavili tudi aktivnosti s področja infrastrukture, ki so jih mestne službe na območju MOL opravile v letošnjem letu. Ljubljanska županja je tudi povedala, da že sedaj buri duhove amandma o prepovedi prodaje alkohola v trgovinah - mestni svet ga je sprejel na svoji zadnji seji ta ponedeljek - ki so odprte vso noč, čeprav naj bi ta stopil v veljavo šele čez približno eno leto. Po njenih besedah bodo o uveljavitvi amandmaja še skrbno razmislili in ga poskušali prilagoditi podobnim predpisom v zahodni Evropi.
Humanitarna pošiljka za Caritas Jugoslavije
23. 11. 2000 00.00
Slovenska Karitas je pripravila transport pomoči za Caritas Jugoslavije. Pošiljka, ki bo na pot krenila danes, vsebuje zdravila v vrednosti 8,5 milijonov tolarjev - darilo podjetja Krka. Slovenska Karitas pa je prispevala hrano v vrednosti enega milijona tolarjev, rabljeno obleko in obutev ter pokrila stroške prevoza. Skupna vrednost pošiljke tako znaša več kot deset milijonov tolarjev.
Odprli avtocesto do Naklega
21. 11. 2000 00.00
Predstavniki Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) so za promet odprli 8,7 kilometra dolgo štiripasovnico Naklo-Kranj vzhod. Gre za prvi avtocestni odsek, ki je bil v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest dograjen na Gorenjskem. Investicijska vrednost izvedenih del znaša 2,7 milijarde tolarjev, od tega je bila vrednost izvedenih del pri gradnji mostu čez Kokro in viadukta Rupovščica 528 milijonov tolarjev, vrednost izvedenih del na sami avtocestni trasi pa 2,19 milijarde tolarjev. Novozgrajeni avtocestni odsek, ki so ga gradili sedem mesecev bo prevzel večino tranzitnega prometa in tako razbremenil kranjsko cestno mrežo, zaradi povečanja prometnih kapacitet pa bo omogočil tudi bolj tekoče odvijanje prometa. Predvsem pa se bo izboljšala prometna varnost, saj je bil ta odsek pred dograditvijo v štiripasovnico znan po mnogih hudih prometnih nesrečah.
Ceaucescujeve stvari na internetu
17. 11. 2000 00.00
Romunske oblasti bodo med 20. novembrom in 4. decembrom organizirale dražbo na internetu za prodajo predmetov, ki so nekoč pripadali nekdanjemu romunskemu diktatorju Nicolaeu Ceaucescuju.
Rekodni zaseg heroina
17. 11. 2000 00.00
Predstavniki Slovenske policije in carine so na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili podrobnosti rekordnega zasega pošiljke 212 kg mamila heroin v Luki Koper 3. avgusta letos. Policisti so v sodelovanju z delavci carinske službe rekordno količino prepovedanega mamila odkrili pri pregledu kontejnerja, za katerega je obstajal utemeljen sum, da je v njem večja količina prepovedanih drog. Pri pregledu spremljajoče tovorne dokumentacije pa so še ugotovili, da je pravni lastnik oz. uvoznik isto podjetje kot v primeru nedavnega zasega 164,3 kg heroina, isti pa je tudi pošiljatelj, in sicer podjetje iz Turčije. Vrednost nekaj čez 376 kg, kar je skupna količina zaseženega heroina izredne kakovosti, na črnem trgu znaša približno 40 milijard tolarjev. Slovenska policija se je povezala z varnostnimi organi drugih držav. Na podlagi njihovih ugotovitev so v Turčiji že aretirali dve osebi. Prav tako pa so še dopolnili kazenske ovadbe zoper že prijete osumljence, ki so jih aretirali ob prvem zasegu mamila. V vseh vpletenih državah še potekajo obsežne kriminalistične preiskave.
Vaja SV je končana
10. 11. 2000 00.00
Skupna taktična vaja Slovenske vojske (SV) Odločen odgovor 2000 je dokazala, da je tretje operativno poveljstvo SV skupaj z vsemi poveljstvi in enotami dobro usposobljeno za izvedbo aktivnosti tako širokega obsega, je po končani vaji dejal poveljnik tretjega operativnega poveljstva in vodja vaje brigadir Alojz Završnik. Po njegovih besedah je bila vaja uspešna, saj so se v njenem okviru vojne enote, v katere so vključeni tudi pripadniki rezervnega sestava, usposobile za konkretno nalogo.
Novosti v velenjskem Gorenju
07. 11. 2000 00.00
Velenjski koncern Gorenje je v teh dneh sprejel novosti in programsko razvojne usmeritve na področju bele tehnike za prihodnje leto, ki se nanašajo na nadaljnje razvijanje novih generacij proizvodov, prenove linij izdelkov s poudarkom na večji energijski učinkovitosti, optimizaciji stroškov izdelave ter usklajevanju s svetovnimi trendi. Kot poudarja predsednik uprave Gorenja Jože Stanič, jim je uspelo aktualizirati kakovostne vidike planskih postavk za naslednje leto, ki se odražajo v doseganju večje ekonomičnosti, poviševanja cen izdelkov in doseganju večjega dobička. Povedal je še, da so ključni cilji plana v letu 2001 razvoj osnovne dejavnosti v smeri celovite palete izdelkov, lastnih blagovnih znamk in distribucije, kot tudi 12-odstotna rast proizvodnje gospodinjskih aparatov.
Znano premoženje SRD
06. 11. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) je danes objavila seznam deležev v podjetjih, ki jih je prenesla na državo z namenom zagotovitve dopolnilnega premoženja za Prvi pokojninski sklad (PPS). Skupna vrednost premoženja, ki ga je SRD pripravila za državo, je 5,13 milijarde tolarjev po stanju na dan 1. januarja 1993, sestavljajo pa ga lastniški deleži SRD v 21 podjetjih. Z odlokom o zagotovitvi dopolnilnega premoženja za PPS, ki je namenjeno poravnavi obveznosti iz naslova enkratne davčne olajšave in uslužbenskih certifikatov, pa bo država PPS namenila še za približno tri milijarde tolarjev lastnega premoženja, med drugim delnice Telekoma Slovenije, Luke Koper in Aerodroma. Predsednik uprave Kapitalske družbe Tomaž Toplak odlok vlade o zagotavljanju dopolnilnega premoženja, ki bo v Uradnem listu predvidoma objavljen v petek, ocenjuje kot pozitiven znak v smeri, da bo država kmalu izpolnila svoje zakonske obveznosti pri zagotavljanju ostalega premoženja za pokrivanje
Borza za srednje in vzhodnoevropska podjetja
03. 11. 2000 00.00
Nova borza s sedežem na Dunaju Newex, ki je namenjena podjetjem iz srednje in vzhodne Evrope, je v petek začela s trgovanjem. Borza je razdeljena na tri segmente, in sicer NX one, ki je namenjen podjetjem novincem na borzi, NX plus, v katerem naj bi kotirali "blue chipsi" regije, in "ostalo trgovanje", v katerem naj bi kotiralo približno 100 podjetij. Prvi trgovalni dan je potekel mirno, v prihodnje pa naj bi se na borzi Newex skepalo do 2000 poslov dnevno.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Boj proti pranju denarja
30. 10. 2000 00.00
Enajst mednarodnih zasebnih bank se je dogovorilo o načelih boja proti pranju denarja. Ta med drugim predvidevajo ustanovitev neodvisnega organa znotraj vsake od enajstih bank, ki bo pristojen za nadzor nad pranjem denarja. Banke so skupna načela, ki so jih izdelale s pomočjo mednarodne organizacije za boj proti korupciji Transparency International (TI), predstavile danes v Zürichu.
Obveznice NOVE KBM v borzni kotaciji B
30. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo o sprejemu obveznic 2. izdaje na ime izdajatelja Nova kreditna banka Maribor, d. d., v borzno kotacijo B. Datum začetka trgovanja bo določen po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije B s strani izdajatelja.
Iskrateling posodablja ruske telefonske centrale
27. 10. 2000 00.00
Po uspešno uresničenih projektih na železnicah Ruske federacije (Severno-kavkaška železnica v letih 1997-1999) je ministrstvo ruskih železnic kranjskemu podjetju Iskrateling zaupalo nov, kompleksnejši projekt modernizacije telekomunikacijskega sistema na železnicah sankt-peterburške regije. Skupna pogodbena vrednost projekta je tri milijone ameriških dolarjev in pokriva tri sisteme v tej regiji: dva objekta na oktobrski železnici ter kaliningrajsko železnico.
ZRJ kmalu v ZN
26. 10. 2000 00.00
ZRJ bi se lahko v bližnji prihodnosti pridružila Združenim narodom, je v Skopju včeraj izjavil ameriški veleposlanik pri ZN Richard Holbrooke, ki se je ob robu vrhunskega srečanja voditeljev držav Jugovzhodne Evrope v makedonski prestolnici sestal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Holbrooke je danes prispel na obisk v Sarajevo. Holbrooke je pogovore z novim jugoslovanskim predsednikom označil za "odlične". Holbrooke je najvišji ameriški predstavnik, ki se je sestal s Koštunico po njegovem prevzemu predsedniške funkcije v začetku oktobra. "Mislim, da je jasno, da se bo ZRJ pridružila ZN zelo kmalu," je dejal Holbrooke in ob tem dodal, da ne gre niti za vprašanje mesecev. Ameriški veleposlanik pri ZN je še ocenil, da bo stabilizacija na Balkanu zahtevala še nekaj časa.
Delnice Javorja na prostem trgu
26. 10. 2000 00.00
Ljubljanska borza je danes sprejela odločbo o sprejetju 1.194.700 rednih imenskih delnic družbe Javor Pivka v skupni nominalni vrednosti 1,2 milijarde tolarjev na prosti trg. Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja furnirja, vezanega in slojastega lesa, vlaknenih in drugih plošč.
Skromnejše trgovanje na LB
21. 10. 2000 00.00
Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v minulem tednu skromnejše kot v tednu poprej. Posredniki so sklenili 6420 poslov, skupna vrednost sklenjenih poslov pa je dosegla nekaj manj kot tri milijarde tolarjev.
Skupščina delničarjev Kmečke družbe
19. 10. 2000 00.00
Delničarji Kmečke družbe za upravljanje so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega nekaj nad 50 odstotkov kapitala, med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi nove družbe, Skupine Kmečka družba. Novo družbo bo Kmečka družba ustanovila tako, da bo sedanja družba za upravljanje zmanjšala svoj osnovni kapital za 40 milijonov tolarjev, kar obenem predstavlja ustanovni kapital nove družbe.
Festival nekomercialnih radijskih postaj
18. 10. 2000 00.00
V Bohinju se je začel 11. festival nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, na katerem sodeluje 13 radijskih postaj s 114 prispevki. Postaje se bodo pomerile v desetih radijskih zvrsteh, šest postaj v vseh desetih kategorijah, ostale pa v petih do devetih. Radijske postaje se bodo na festivalu pomerile v kategorijah samoreklamni spoti, radijska reportaža, radijski intervju, dnevno informativna oddaja, glasbena oddaja, EPP produkcija, kontaktna oddaja, komentar, humoristično-satirična oddaja, letošnja novost pa je razpisana tema Enakost spolov. V okviru festivala bo potekala tudi okrogla miza s temo Lokalni-regionalni radio, na kateri bo uvodoma spregovorila predsednica Sveta za radiodifuzijo Sandra Bašič Hrvatin.
Porast zalog trgovskega blaga
16. 10. 2000 00.00
Poslovne tendence v trgovini na drobno so se septembra v primerjavi z mesecem prej poslabšale. Najpomembnejši vzrok je bil porast zalog trgovskega blaga, deloma pa je k temu prispevalo tudi poslabšanje sedanjega poslovnega položaja. Kot ugotavljajo na državnem statističnem uradu, pa so pričakovanja za prihodnje mesece ugodna, izjemi sta le pričakovano zaposlovanje in pričakovana skupna nabava.