skupne
Sklepni dan okrogle mize o zaveščanju javnosti o pomenu mednarodnega razvoja
17. 01. 1998 12.47
Bistven element projekta skupne Evrope je razvijanje in negovanje univerzalnih vrednot, ki temeljijo na človekovih pravicah, je v uvodnem delu sklepnega dne medvladne okrogle mize o ozaveščanju javnosti o pomenu mednarodnega razvoja poudaril predsedujoči izvršnega sveta Centra Sever - Jug pri Svetu Evrope Miguel Angel Martinez. Med drugim je opozoril, da naj bi priporočila, ki jih bodo danes sprejeli udeleženci dvodnevne konference, konkretneje zarisala področja, ki se jim bo v prihodnosti posvetil Center Sever - Jug.
Gelbard ostro obsodil predsedstvo BiH
13. 01. 1998 18.13
Posebni ameriški odposlanec za območje nekdanje Jugoslavije Robert Gelbard je ob obisku v Sarajevu ostro obsodil člane tričlanskega predsedstva BiH, ker jim ni uspelo doseči dogovora o podobi skupne denarne enote. Gelbard je visokemu civilnemu predstavniku za BiH Carlosu Westendrorpu svetoval, naj uporabi svoja pooblastila in uveljavi skupno valuto, ki naj bi se začasno imenovala kupa. Posebni ameriški odposlanec, ki se je v Sarajevu srečal s čani predsedstva Alijo Izetbegovićem, Krešimirjem Zubkom in Momčilom Krajišnikom, je iz Sarajeva odpotoval v Banja Luko na srečanje s predsednico Republike srbske Biljano Plavšić.
Črna Gora grozi z referendumom
06. 01. 1998 13.27
Črna gora je Srbiji zagrozila z referendumom glede vprašanje, ali naj še naprej ostane del Zvezne republike Jugoslavije.
Razmere na cestah
02. 01. 1998 08.51
Na Koprskem, Goriškem in Postojnskem so ceste mokre in spolzke, drugod po državi pa večinoma suhe in normalno prevozne, kljub temu pa AMZS voznike opozarja na nevarnost poledice na izpostavljenih delih cest. Jutranja megla ovira promet najbolj na območju Kozine, kjer je vidljivost ponekod zmanjšana na 30 metrov.
Razmere na slovenskih cestah
31. 12. 1997 08.53
Ceste po državi so večinoma suhe in normalno prevozne; voznike opozarjajo, da je na mostovih ter viaduktih še nevarnost poledice.
Leto 1997 izredno skromno z naravnimi nesrečami
31. 12. 1997 08.29
Leto 1997 je bilo s 13.000 smrtnimi žrtvami in dobrimi 30 milijardami ameriških dolarjev skupne škode izredno skromno z naravnimi nesrečami, ugotavlja nemška pozavarovalnica Munchener RuckversicherungsGesellschaft, največja zavarovalnica za zavarovalnice na svetu. Vendar pa se utegne spričo podnebnih razmer število naravnih nesreč v prihodnjih letih povečevati, opozarja zavarovalnica v letnem poročilu.
Razmere na slovenskih cestah
24. 12. 1997 08.46
Ceste po državi so večinoma mokre in spolzke. Ponekod, predvsem na območju Ljubljanske kotline, Štajerske in Dolenjske, se pojavlja megla, ki zmanjšuje vidljivost na 100 metrov.
Sodelovanje EI Niš s tujimi podjetji
15. 12. 1997 08.49
Izvršni direktor avstrijske firme Schlumberger Erich Gotsbaher in predsednik Elektronske industrije (EI) v Nišu Vojislav Mitić naj bi ta ponedeljek podpisala sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju na področju skupne proizvodnje elektromehanskih števcev v vrednosti več milijonov mark. Z avstrijskim podjetjem so se dogovorili za začetno proizvodnjo 10.000 števcev mesečno. Novi števec naj bi poimenovali EI-Schlumberger. Niško podjetje naj bi s tem dobilo tudi možnost za pridobitev certifikata ISO 9002.
Avstrijski parlament odobril ustanovitev Europola
12. 12. 1997 14.07
Avstrijski parlament je pozno sinoči izrazil soglasje z ustanovitvijo skupne evropske policijske enote Europol. Z glasovi vladnih strank, socialdemokratov in konservativne Ljudske stranke je avstrijski parlament tako ratificiral sporazum Evropske unije, na podlagi katerega naj bi boj proti organiziranemu kriminalu v Evropi postal bolj učinkovit
Goodyear in Sava podpisala pogodbo
10. 12. 1997 13.12
Ameriška multinacionalka Goodyear in družba Sava Kranj sta s slovesnim podpisom pogodbe na Brdu pri Kranju končala pogajanja o ustanovitvi skupnih družb za izdelavo avtomobilskih plaščev in gumenih tehničnih izdelkov. Pogajanja so trajala skoraj dve leti, podjetji pa sta pismo o nameri podpisala že maja letos v Frankfurtu.
Kaj bo ruska mladina ko odraste?
08. 12. 1997 08.59
Neuradna raziskava skupne najstnikov na ruskem daljnem vzhodu je pokazala, da številni svojo prihodnost vidijo v kriminalu. Petindvajset odstotkov deklic je tako izjavilo, da bi rade postale prostitutke, medtem ko je sedemindvajset odstotkov dečkov povedalo, da bi si vsakdanji kruh radi služili kot izsiljevalci in gangsterji. V Rusiji postaja kriminal zaradi pomanjkanja dobrih služb vse bolj endemičen. Kar slaba desetina udeležencev raziskave, ki ga je pedagoška fakulteta iz Južnosahalinska izvedla med mladimi na polotoku Sahalin, sanja o tem, da bi postali poklicni morilci.
Iz Pentagonale v Srednjeevropsko pobudo
27. 11. 1997 11.51
V Sarajevu bo v petek in v soboto potekalo srečanje predsednikov vlad Srednjeevropske pobude - integracije, ki šteje 16 članic, letos pa ji predseduje Bosna in Hercegovina.
Tesnejše sodelovanje med Rusijo in Finsko
27. 11. 1997 11.19
Ruski predsednik Boris Jelcin se je na srečanju s finskim kolegom Marttijem Ahtisaarijem danes v Kremlju zavzel za tesnejše sodelovanje med sosednjima državama.
Danes v državnem zboru
25. 11. 1997 16.38
DZ odloča o dopolnjenem predlogu proračuna za letošnje leto, ki je glede na prvotno predlagano državno blagajno na odhodkovni strani večji za pet milijard tolarjev. DZ zdaj glasuje o posameznih amandmajih k predlogu proračuna. V dopolnjenem predlogu proračuna vlada predlaga skupne odhodke proračuna '97 v višini 743 milijard SIT, tako da je predviden proračunski primanjkljaj v višini 33 milijard tolarjev, kar predstavlja skoraj 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Proračunski prihodki pa so predvideni v višini 710 milijard tolarjev.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Za boljše sodelovanje med Slovenijoo, Italijo in Hrvaško
22. 09. 1997 00.00
Ob koncu mednarodnega posvetu Jadran v Evropi, ki je potekal na Brionih, so udeleženci poudarili, da bi morale hrvaške, slovenske in italijanske državne ustanove, pristojne za ribolov, več sodelovati ne dvostranski in večstranski ravni, da bi rešili skupne težave v zvezi z ribolovom na Jadranu. Rezultati skupnih pogovorov bi morali biti podlaga za sprejemanje odločitev o količini ulova v Jadranu, so ugotovili udeleženci. Posebno so poudarili pomen skupnega znanstvenega projekta Medits, ki ga financira EU, v okviru katerega spremljajo trideset gospodarsko pomembnih ribjih vrst. Razpravljali so tudi o delu državnih ustanov, pristojnih za morski ribolov, ter izmenjavi predpisov s področja ribolova, katerega namen je učinkovitejši nadzor na morju in preprečevanja ribolova na črno.