skupni

Za novoletno turnejo kar 4.8 milijona nemških mark
09. 12. 1997 17.26
Zdi se, da je novoletna skakalna turneja postala zanimiva tudi za sponzorje. Kot je namreč danes povedal vodja tekmovanja Walter Hofer, lahko tekmovalec zasluži tudi 280.000 nemških mark. "Za vsako zmago dobi skakalec 60.000 mark, za skupno zmago pa 40.000 mark," je povedal Hofer.

Tudi nemški vojni zločinci na seznamu lastnikov bančnih računov v švicarskih bankah
04. 12. 1997 00.00
Simon Wiesenthal je v Los Angelesu izjavil, da je na seznamu lastnikov bančnih računov, za katerimi se je izgubila sled in nimajo dedičev, ki ga je 29. oktobra objavila Zveza švicarskih bančnikov, tudi 52 imen domnevnih nacističnih vojnih zločincev. Na seznamu, ki so ga švicarske banke objavile zaradi obtožb, da zavirajo vračanje premoženja žrtvam holokavsta, je več kot 14.000 imen švicarskih in tujih državljanov, ki od konca druge svetovne vojne niso zahtevali svojih hranilnih vlog v skupni vrednosti 17,8 milijonov švicarskih frankov.

Skupni interesi Slovenije in San Marina
03. 12. 1997 16.37
Slovenski minister za pravosodje Tomaž Marušič in minister za pravosodje in kulturo San Marina Pier Marino Menicucci sta ob koncu dvodnevnih pogovorov med drugim poudarila, da državi povezuje več skupnih interesov, zlasti na področju skupnega boja proti organiziranemu kriminalu, pa tudi gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja.

Azijski monetarni tokovi in dogajanje na Ljubljanski borzi
02. 12. 1997 13.46
Skromni prometi na Ljubljanski borzi se nadaljujejo. Kljub rahli korekciji tečajev navzdol, še ni čutiti navdušenja za nakupe. Centralna banka 2. decembra organizira novo dražbo blagajniških zapisov in sicer 5.000 lotov v skupni vrednosti 25 milijard tolarjev. Izklicna cena naj bi bila 99.5% vrednosti, kar naj bi pomenilo skoraj 10 odstotno letno obrestno mero. Z osmo izdajo blagajniških zapisov namerava Banka Slovenije potegniti iz obtoka presežno likvidnost, ki bo nastala z izplačilom sedme izdaje blagajniških zapisov. Glede na trenutno stanje na trgu delnic je pričakovati, da se bo marsikateri vlagatelj odločil za varnejše oblike naložb.

Nesoglasja ob uvedbi evra
01. 12. 1997 11.12
Ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance skušajo danes na zasedanju v Bruslju rešiti razklanost petnajsterice do nemško-francoskega predloga o ustanovitvi novega evro-sveta, ki naj bi povezal države, ki bodo uvedle skupno evropsko denarno valuto.

742 milijonov DEM prometa v oktobru v menjalnicah
01. 12. 1997 00.00
Slovenske menjalnice so oktobra opravile za 742,5 milijona mark prometa, pri čemer je nakup deviz znašal 400,1 milijona mark, prodaja pa 342,4 milijona mark. V primerjavi s septembrom je bil skupni promet manjši za 22 milijonov mark, glede na lanski oktober pa večji za 64,3 milijona mark. Na skupaj 330 menjalnih mestih po vsej državi so oktobra odkupili za 57,8 milijona mark več deviz kot pa prodali. Srednji tečaj za nemško marko je letošnjega oktobra znašal 94,43 tolarja, enak lanski mesec pa 90,45 tolarja, še kažejo podatki Banke Slovenije.

Minister Gaber o potrebah in razvoju slovenskega šolstva
29. 11. 1997 13.31
Ni mogoče privoliti v to, da bi imeli na koncu manj sredstev, kot smo jih imeli letos, je ob dejstvu, da naj bi šolstvo za prihodnje leto iz proračuna dobilo približno 8 odstotkov k letošnjim sredstvom, kar je manj kot pospravi inflacija, v pogovoru za sobotno prilogo Dela dejal minister za šolstvo in šport <b>Slavko Gaber</b>. To bi po njegovih besedah pomenilo občutno manj možnosti za razvijanje osnovnega šolstva in vrtcev. Še bolj pa ga skrbi, kaj bo, če prihodnje leto ne bo mogoče vpisati 2000 več študentov kot letos. Če se to zgodi, se bo normalen razvoj na tem področju ustavil, Nujno je, da Slovenija za izobraževanje nameni 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, je poudaril. Tiste, ki šele prihajajo, je treba oborožiti z znanjem, če hočejo dobiti ustrezno delo in prispevati denar za skupni razvoj in tudi za pokojnine. Minister Gaber je izrazil bojazen, da se koalicija tega ne zaveda dovolj. In če bo tako tudi v prihodnje, je, kot je dejal, bolje, da se odpovemo retoriki o enakopravnem mestu v Evropi.

Rusija že plačuje Londonskemu klubu
28. 11. 1997 08.29
Ruska banka Vnešekonombank je v skladu z dogovorom o reprogramiranju dolga med Rusijo in Londonskim klubom bank upnic nakazala Deutsche Bank približno 839 milijonov dolarjev. To je sporočil podpredsednik banke Sergej Šadan. S tem nakazilom je Rusija izpolnila pogoj za začetek izvajanja dogovora o reprogramiranju dolgov, ki predvideva plačilo v skupni višini 2,84 milijarde dolarjev. Že pred tem je namreč na fiduciarni račun pri angleški centralni banki nakazala dve milijardi dolarjev.

Za 130 milijard tolarjev privatizacijskega primanjkljaja
28. 11. 1997 00.00
Privatizacijski primanjkljaj se giblje med 130 in 140 milijardami tolarjev, so ocenili na včerajšnjem neformalnem sestanku kandidatov za medresorsko komisijo, ki naj bi spremljala prodajo delnic pooblaščenim investicijskim družbam. Sestanka so se udeležili predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter gospodarske dejavnosti, pooblaščenih investicijskih družb, Slovenske razvojne družbe, Agencije za privatizacijo in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vodil ga je državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer, ki je povedal, da naj bi se primanjkljaj deloma pokril iz prodaje delnic podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe, deloma pa iz privatizacije državnega premoženja, na katero priprave v vladi že potekajo.

Siemens gradi v Avstraliji
26. 11. 1997 08.22
Nemški Siemens gradi v Avstraliji dve elektrarni v skupni vrednosti 210 milijonov nemških mark. Po podatkih iz Siemensa bosta obe plinski termoelektrarni s skupno močjo 450 megavatov, ki ju nameravajo postaviti v avstralski zvezni državi Queensland, dokončani do konca leta 1998 oz. do začetka leta 2000. Naročniki so zasebni avstralski proizvajalci električne energije.

Brazilija zaslužila 23.7 milijarde dolarjev s privatizacijo
21. 11. 1997 10.20
Država in brazilske pokrajine so s prodajo deleža energetskega podjetja Enersul letošnje prihodke iz naslova privatizacije državnih podjetij povečale na 23,7 milijarde ameriških dolarjev. Brazilija je letos iz naslova privatizacije zabeležila precej višje prihodke kot v obdobju med letoma 1991 in 1996, ko so v zasebne roke prešla državna podjetja v skupni vrednosti 20,4 milijarde dolarjev. Nadzor nad 76,53-odstotnim deležem delnic Enersula si je sredi tega tedna zagotovilo brazilsko energetsko podjetje Escelsa, ki z električno energijo oskrbuje približno 470.000 odjemalcev v zvezni državi Mato Grosso do Sul.

Shell in Gasprom ustanovila skupno podjetje
18. 11. 1997 00.00
Britansko-nizozemska naftna družba Royal Dutch/Shell in ruski Gasprom sta se dogovorila, da bosta ustanovila mešano podjetje za črpanje nafte. Obe podjetji bosta imeli enak lastninski delež in po letu 2003 načrtujejo, da bodo načrpali 25 milijonov ton nafte in plina letno. Prvi skupni projekt je predviden na sibirski ploščadi Zapoljarnoje. Shell in Gasprom sta se poleg tega tudi dogovorila, da bosta skupaj opravljala transport plina in nafte, sodelovala pa tudi pri energetskih projektih v in izven Rusije ter pri razvoju azijskih trgov plina.

Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.

Neidentificirane žrtve letalske nesreče na Sumatri pokopali skupaj
29. 09. 1997 00.00
Tri dni po strmoglavljenju letala na indonezijskem otoku Sumatra so posmrtne ostanke 48 neidentificiranih žrtev nesreče danes pokopali v skupni grob.

Cene v evru - prvič tudi v Avstriji
22. 09. 1997 00.00
V dunajski prodajalni ene najpomembnejših avstrijskih verig trgovin z živili Julius Meinl bodo od torka naprej cene označene tudi v prihodnji evropski skupni valuti evru. Kot je povedal direktor Meinla Ferdinand Hacker, je namen dvojne označitve cen, ki naj bi jo do oktobra uvedli v vseh Meinlovih prodajalnah, večja obveščenost kupcev.

Avstrija bo podprla Ukrajino pri vstopu v EU
10. 09. 1997 00.00
Vodja avstrijske diplomacije Wolfgang Schuessel je na skupni tiskovni konferenci z ukrajinskim zunanjim ministrom Genadijem Udovenkom danes v Kijevu Ukrajini zagotovil podporo Avstrije pri krepitvi položaja te države v Evropski uniji. Po Schuesslovih besedah je Ukrajina