slavnostna
Slavnostna akademija SDS
10. 02. 2001 00.00
Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) se mora zaradi neštetih sprememb, ki se obetajo v prihodnosti, socialnih posledic teh sprememb ter zaradi razmer, ki so nastale po zadnjih volitvah, precej spremeniti. Odgovornosti posameznih delov stranke so doslej kljub jasnim statutarnim določbam večkrat živele svojo prakso, informiranje v stranki je bilo preveč zanemarjeno in nezadostno razvito, ustanoviti pa bo treba tudi dodatne mehanizme, preko katerih bo mogoče oblikovati nove alternative, je na včerajšnji slavnostni akademiji ob 12. rojstnem dnevu SDS, ki se je je udeležil tudi predsednik NSi Andrej Bajuk, dejal njen predsednik Janez Janša. SDS bo o teh spremembah govorila na kongresu, ki bo predvidoma maja letos.
Prešernovi nagrajenci pri Rihterjevi
09. 02. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter je sprejela letošnjega Prešernovega nagrajenca Gustava Gnamuša in nagrajence Prešernovega sklada, med katerimi je svojo odsotnost opravičil pesnik Peter Semolič. Priložnost ni tako slavnostna, kot je bila sredo zvečer v Cankarjevem domu, je pa zato intimnejša, je dejala Rihterjeva v pozdravnem nagovoru. Ministrica se je posebej zahvalila predsednici upravnega odbora Prešernovega sklada Meti Hočevar za malce drugačno proslavo v novem tisočletju.
Knjiga o skladatelju Škerjancu
26. 01. 2001 00.00
Predstavniki pred letom dni ustanovljene Fundacije Lucijana Marije Škerjanca so na novinarski konferenci ob stoletnici skladateljevega rojstva predstavili knjigo o tem slovenskem skladatelju, pianistu, dirigentu, pedagogu, muzikologu in publicistu. Predstavili so tudi zgoščenko Sonetni venec Franceta Prešerna - kantato v treh delih za soliste, zbor in orkester iz leta 1963 v izvedbi orkestra in zbora Slovenske filharmonije z dirigentom Bogom Leskovicem. V počastitev kulturnega praznika pa bo v Cankarjevem domu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj koncert mešanega pevskega zbora in simfoničnega orkestra Srednje glasbene šole Ljubljana. Slavnostna govornica bo ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok.
Slavnostna predstava Rusalke
15. 01. 2001 00.00
V ljubljanski Operi je bila slavnostna predstava Rusalke češkega skladatelja Antonina Dvoržaka, ki je premiero doživela novembra lani. Rusalko zaradi njene izjemne dramatske gradnje in plemenite lirične glasbe štejejo za Dvoržakovo najboljše operno delo, saj predstavlja največjo sintezo razvoja poznoromantične dramaturgije in spada med najpomembnejša dela ob prelomu 19. v 20. stoletje. V vlogi Ježibabe se je po petinštiridesetih letih nastopanja na opernem odru poslovila mezzosopranistka Božena Glavak.
Nocoj podelitev American Music Awards
08. 01. 2001 00.00
Danes zvečer bodo v Los Angelesu podelili letošnje glasbene nagrade American Music Awards in s tem odprli letošnjo "sezono" podeljevanja nagrad za dosežke v lanskem letu, ki jo bo konec marca sklenila slavnostna podelitev oskarjev.
Lastna država je odgovornost
24. 12. 2000 00.00
Po slavnostni seji državnega zbora je bila sinoči v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma osrednja državna počastitev 26. decembra, dneva samostojnosti. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je sicer povzel zgodovinsko pot Slovencev do samostojnosti in neodvisnosti, je poudaril, da lastna država ni samoumevna, je pa velika odgovornost. "To, kar smo uspeli dobiti pred desetimi leti, ni nekaj, kar bi nam v zgodovinskem in svetovnem kontekstu povsem samoumevno pripadalo. Zelo dolgo smo čakali na to. Zato bi bilo prav, da svojo državo cenimo in spoštujemo. Da jo napravimo čimboljšo in prijazno, čim bolj odprto in dosegljivo vsem državljanom."
Slavnostna seja državnega sveta
22. 12. 2000 00.00
Slovenija je sicer mlada država, vendar se zelo hitro razvija in uči parlamentarne demokracije, je na slavnostni seji državnega sveta ob 10. obletnici dneva samostojnosti v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru dejala slavnostna govornica Darja Odar, predsednica interesne skupine lokalnih interesov. Na slavnostni seji, ki so jo pripravili v sodelovanju z mestno občino Maribor, so bili tudi najvidnejši predstavniki političnega, gospodarskega, kulturnega, univerzitetnega in javnega življenja v Mariboru.
Ob dnevu 1. brigade SV
15. 12. 2000 00.00
Letos mineva deset let od prvega postroja enot Specialne brigade MORiS. Ob tej priložnosti je bila danes, 15. decembra 2000, v Kočevski Reki slavnostna prireditev. Slavnostni govornik na prireditvi, ki je potekala v objektu nekdanjega podjetja Snežnik, je bil minister za obrambo dr. Anton Grizold. Prireditve so se udeležili: predsednik Državnega zbora Republike Slovenije gospod Borut Pahor, načelnik Generalštaba dr. Iztok Podbregar in drugi predstavniki Slovenske vojske ter gostje, ki so sodelovali ali bili udeleženci prvega postroja enot Specialne brigade MORiS pred desetimi leti, med drugimi tudi takratni predsednik Vlade RS gospod Lojze Peterle. Udeležencem današnje slovesnosti je pozdravno brzojavko poslal tudi predsednik Republike Slovenije, gospod Milan Kučan v kateri je poudaril pomen 1. specialne brigade MORiS za nastanek slovenske države in njenega obrambnega sistema. 15. december sicer 1. brigada Slovenske vojske praznuje kot Dan brigade.
40 let mariborskega nogometnega kluba
12. 12. 2000 00.00
Nogometni klub Maribor Pivovarna Laško 12. decembra praznuje 40-letnico ustanovitve. Takrat so tedanje družbeno-politične organizacije sprejele sklep o ustanovitvi kluba, ki bi predstavljal mesto Maribor. Klub je nastal na osnovi takratnega Železničarskega nogometnega kluba, pridružili pa so se mu tudi nekateri igralci Branika, ki je bil leto prej razpuščen zaradi afere v kvalifikacijah za 2. zvezno ligo.
Drugi center Sonček v Ljubljani
06. 12. 2000 00.00
Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije te dni praznuje desetletnico odprtja prvega Centra Sonček, ki so ga v Ljubljani odprli 23. decembra 1990, na dan referenduma za osamosvojitev Slovenije. Ob obletnici bodo za Bežigradom v Ljubljani odprli še drugi center, katerega obnova in adaptacija je stala 25 milijonov tolarjev, v mreži centrov po vsej državi pa bo ta že osmi. Po otvoritvi bo danes tudi slavnostna seja zveze, na kateri bodo podelili priznanja desetim posameznikom za večletno uspešno delo pri uresničevanju skrbi za osebe s cerebralno paralizo.
Slavnostna seja senata UL
05. 12. 2000 00.00
V okviru tedna Univerze v Ljubljani (UL) je v zbornični dvorani univerze potekala slavnostna seja senata, na kateri je rektor Jože Mencinger podelil priznanja UL. Naziv častni doktor so na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Milan Kučan, podelili Mihi Tišlerju s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Drugi center Sonček v Ljubljani
05. 12. 2000 00.00
Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije te dni praznuje desetletnico odprtja prvega Centra Sonček, ki so ga v Ljubljani odprli 23. decembra 1990, na dan referenduma za osamosvojitev Slovenije. Ob obletnici bodo za Bežigradom v Ljubljani odprli še drugi center, katerega obnova in adaptacija je stala 25 milijonov tolarjev, v mreži centrov po vsej državi pa bo ta že osmi. Po otvoritvi bo jutri tudi slavnostna seja zveze, na kateri bodo podelili priznanja desetim posameznikom za večletno uspešno delo pri uresničevanju skrbi za osebe s cerebralno paralizo.
Šestnajsti knjižni sejem
28. 11. 2000 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so slavnostno odprli 16. knjižni sejem, ki bo potekal v znamenju 450. obletnice izida prve slovenske knjige in 200. obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ob odprtju - slavnostna govornica je bila pisateljica Desa Muck - so podelili Schwentnerjevo priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu ter priznanje za delo pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji in med Slovenci zunaj meja domovine. Sejem v organizaciji Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije in Cankarjevega doma bo potekal do 3. decembra.
Obletnica ZRC
16. 11. 2000 00.00
Ob obletnici Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU bo v ponedeljek, 20. novembra, v Prešernovi dvorani SAZU slovesnost, na kateri bosta slavnostna govornika predsednik znanstvenega sveta ZRC SAZU dr. Matej Gabrovec in direktor centra dr. Oto Luthar. Slednji rad poudarja, rad stavi na tiste, ki jih intrigirajo delovni postopki in vsebina, manj pa na tiste, ki svoj pomen in ugled gradijo na najrazličnejših funkcijah. Trditev velja tudi za ZRC SAZU kot ustanovo. ZRC SAZU je 19. novembra leta 1981 ustanovila SAZU. Deluje kot samostojni javni raziskovalni zavod z mrežo 17 raziskovalnih inštitutov. V letu 2000 so na ZRC še posebej ponosni na bogato produkcijo svoje založbe, pri kateri bo poleg periodičnih publikacij do konca leto izšlo 24 znanstvenih del s področja antropologije, arheologije, etnologije, filozofije, geografije, jezikoslovja, muzikologije, zgodovine in drugih ved, poleg njih pa še zbornik ob 80-letnici akademika Emilijana Cevca.
Slovesnost Slovenske skupnosti v Italiji
04. 11. 2000 00.00
V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je sinočij potekala slavnostna akademija ob 25-letnici ustanovitve stranke Slovenska skupnost (SSk), ki je edina slovenska politična stranka v Italiji. Slavnostni govornik je bil deželni tajnik stranke Andrej Berdon, člani SSk pa so na slovesnosti podelili priznanja stranke vsem dosedanjim tajnikom stranke in vsem še živim članom izvoljenega tajništva na prvem deželnem kongresu SSk v Devinu maja leta 1975.
Finale Borštnikovega srečanja
29. 10. 2000 00.00
Na Borštnikovem srečanju (BS) je bila pred velikim finalom včeraj na sporedu še zadnja tekmovalna predstava. To je bil Molierov Don Juan ali Kamnita gostija v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Sobotni večer v gledališkem Mariboru je sklenil koncert Vlada Kreslina s skupino Mali bogovi. Današnji dan 35. BS bo t.i. dan gledaliških
100. obletnica Gimnazije Poljane
21. 10. 2000 00.00
Ljubljanska Gimnazija Poljane letos slavi 100. obletnico. Praznovanje stoletnice gimnazije je v znamenju številnih prireditev. Tako se je sredi
Pričetek 35. Borštnikovega srečanja
13. 10. 2000 00.00
Nocoj se v Mariboru začenja 35. Borštnikovo srečanje. Novi strokovni selektor Borštnikovega srečanja Jernej Novak je odločil, da si uvrstitev v tekmovalni program zasluži kar dvanajst predstav, hkrati pa je dosledno prekinil izbiro po principu uravnilovke. Tako ne bomo več gledali povprečnih predstav samo zato, ker je treba upoštevati vsa slovenska gledališča. A prav zaradi te doslednosti je morda še bolj smiselno, da je Borštnikovo srečanje v Mariboru, saj je namreč kar polovica od dvanajstih tekmovalnih predstav iz enega samega gledališča, ljubljanske Drame. Pogumna in z imanentno gledališkega stališča povsem argumentirana poteza. A če bi te tekmovalne predstave odigrali kar v Ljubljani, najbrž kar na domačem odru, bi pač mirno izzvenele kot še ena repriza. Hkrati z razširitvijo tekmovalnega programa je bil deležen sprememb spremljevalni. Predstav slovenskih profesionalnih gledališč skoraj ni, precej je off-gledališč, predvsem pa bomo lahko videli kar nekaj tujih gledališč. Slednje je še najbolj dobrodošlo. Letos bo srečanje, vsaj po številu predstav, že pošteno mednarodno. Ob vsem samoumevnem presežnem pomenu mednarodne udeležbe pa dajejo gostovanja vsaj malo upanja, da si bo prišlo predstave ogledati še kaj gledaliških ljudi iz prestolnice, ki jim še ena, četudi slavnostna uprizoritev katerega od domačih gledališč ni dovolj velik izziv za obisk srečanja.
Slavnostna povorka v Celovcu
10. 10. 2000 00.00
V Celovcu so danes dopoldne številne slovesnosti ob 80. obletnici koroškega plebiscita dosegle višek s slavnostno povorko skozi mesto, na kateri pa niso sodelovali predstavniki slovenske manjšine. Po oceni predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Bernarda Sadovnika - ta je včeraj spregovoril na slovesni seji deželnega zbora avstrijske Koroške - povorka skozi Celovec ob obletnici plebiscita za slovensko manjšino ni sprejemljiva, saj gre za način proslave, ki je zazrt v preteklost in ne usmerjen v prihodnost.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Osrednja prireditev ob dnevu državnosti
25. 06. 2000 14.23
Pred dnevom državnosti, 25. junijem, je sinoči potekala slavnostna seja DZ, nato pa še osrednja državna prireditev. Predsednik DZ Janez Podobnik je na slavnostnem parlamentarnem zasedanju posebej izpostavil dejstvo, da je ravno v tej dvorani pred devetimi leti s takratno parlamentarno odločitvijo, ki je odražala plebiscitno voljo ljudi in vzdušje celotne Slovenije - postavljen nov evropski mejnik. ''Z njim smo Slovenci na zemljevid Evrope pogumno in odločno vrisali svoj življenjski prostor - prostor, ki smo ga z veliko nacionalnega navdiha, zveste navezanosti in žilave vztrajnosti ohranjali in obvarovali skozi dolga stoletja'', je poudaril slavnostni govornik.
Deveta obletnica samostojne države
24. 06. 2000 21.19
Pred dnevom državnosti, 25. junijem, so in še bodo po vsej Sloveniji potekale številne prireditve ob deveti obletnici samostojne države. Osrednja državna prireditev bo drevi na Trgu republike v Ljubljani, kjer bosta slavnostna govornika predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade Andrej Bajuk. V počastitev državnega praznika pa se bo na slavnostni seji drevi sešel tudi državni zbor, slavnostni govornik bo predsednik DZ Janez Podobnik. Tradicionalna srečanja so pripravili tudi nekatere politične stranke, civilna in veteranska združenja.
Slovesnost SLS+SKD in SDS ob dnevu državnosti
24. 06. 2000 11.59
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka in SDS sta včeraj zvečer na Jančah organizirali slovesnost ob dnevu državnosti. S proslavo in kresovanjem so obeležili deseto obletnico prve demokratične slovenske vlade in deveto obletnico samostojne države Slovenije. Slavnostna govornika na prireditvi sta bila predsednik SLS+SKD Franc Zagožen in podpredsednik SDS Milan Zver.
Slovesno odprtje Manifeste
23. 06. 2000 22.21
Nocoj ob polnoči bo pred Mednarodnim grafičnim likovnim centrom slavnostna otvoritev Manifeste 3, na kateri bodo slavnostni govorniki - Jožef Školč, Henry Meyric Huges in minister za kulturo Rudi Šeligo - pozdravili gostujoče umetnike in obiskovalce te prireditve, ki je v zadnjih dneh zasedla vse pomembnejše razstavne prostore v naši prestolnici.
31. Tabor slovenskih pevskih zborov
17. 06. 2000 11.28
V Šentvidu pri Stični bo danes in jutri potekal 31. Tabor slovenskih pevskih zborov. Organizator je letošnji tabor pripravil pod geslom Hodil po zemlji sem naši - Dolenjska in Bela krajina.
Slovesnost ob 10-letnici Manevrske strukture
26. 05. 2000 09.54
Na kongresnem trgu v Ljubljani se bo drevi ob 20. uri pod geslom ''(Bili smo) uporniki z razlogom'' začela državna proslava v počastitev 10-letnice ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ). Prireditelja slovesnosti v počastitev zgodovinskega projekta, iz katerega je zrasla današnja Slovenska vojska, sta Generalštab Slovenske vojske in Generalna policijska uprava.
Nemško darilo naši fakulteti
22. 05. 2000 18.37
Kulturni ataše veleposlaništva Zvezne republike Nemčije Albrecht von Wittke bo jutri ob 12. uri ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo uradno predal darilo v opremi v vrednosti 34.000 nemških mark, ki jo podeljuje nemška ustanova Alexander von Humboldt. Z darilom omenjena ustanova podpira svojega nekdanjega štipendista Jurija Sveteta. Slavnostna predaja darila bo na omenjeni fakulteti, so sporočili z nemškega veleposlaništva v Ljubljani.
Slavnostna podelitev jezikovnih diplom
21. 05. 2000 10.12
Veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Sloveniji Heike Zenker bo jutri, ob 17. uri na Gimnaziji Bežigrad podelila diplome 13 dijakom in dijakinjam, ki so uspešno opravili izpit nemška jezikovna diploma druge stopnje. Omenjeni izpit, s katerim dijaki že v domovini dokažejo znanje, ki je potrebno za študij v Nemčiji, v svetu opravlja vsako leto preko 10.000 dijakov, so sporočili z nemškega veleposlaništva v Ljubljani.
Županja podelila nagrade mesta Ljubljana
09. 05. 2000 14.47
Na današnji slovesnosti ob prazniku mesta Ljubljana, dnevu miru, je slavnostna govornica županja Mestne občine Ljubljana (MOL) Viktorija Potočnik izročila nagrade in plakete mesta Ljubljana za leto 1999 in za novo častno občanko mesta Ljubljana proglasila Lidijo Andolšek Jeras. Slovesnost je potekala v prenovljeni muzejski dvorani Ljubljanskega gradu.
Kolokvij o razvoju slovenskega parlamentarizma
09. 05. 2000 10.51
Državni zbor bo ob današnji deseti obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, v veliki dvorani pripravil kolokvij s temo Razvoj slovenskega parlamentarizma. Strokovno srečanje, na katerem naj bi v dveh vsebinskih sklopih zajeli prikaz zgodovinskih okoliščin družbene demokratizacije ter rezultate slovenske (re)parlamentarizacije v minulem desetletju, sovpada z dnem, ko so se pred desetimi leti na ustanovni seji zbrali vsi trije zbori demokratično izvoljene skupščine in za predsednika izvolili Franceta Bučarja.