slepe
Zopet vdor izraelskih tankov
28. 01. 2002 00.00
Izraelski tanki so zvečer v bližini Gaze vdrli na palestinsko ozemlje.Zaradi terorističnih napadov v Izraelu pa je izraelski predsednik Moše Kacav zahteval ozemeljsko ločitev palestinskih ozemelj.
Spet spopadi med Palestinci in Izraelci
02. 10. 2001 00.00
Po palestinskih protestih proti izraelski zapori palestinskih mest so se pri Ramali na Zahodnem bregu razvneli spopadi med palestinskimi študenti in izraelskimi vojaki.
SMS sporočila tudi za slepe
18. 09. 2001 00.00
Italijanski operater mobilne telefonije TIM bo v sodelovanju z italijanskim združenjem slepih kupil tehnično opremo, s katero bodo lahko SMS sporočila uporabljali tudi slepi.
Pogajanja v makedonski koaliciji
04. 06. 2001 00.00
Sinoči se je predsednik Boris Trajkovski sestal s predstavniki koalicijskih strank, med katerimi je tudi albanska Stranka demokratičnega napredka, ki obsoja napade makedonske vojske. Pogovarjali so se o albanskih zahtevah po večjih pravicah. Tiskovna predstavnica predsednika Makedonije Dinka Jilkova je za 24 ur povedala, da so se stranke uspele uskladiti glede decentralizacije. Ker so v zadnjih letih opazili petindvajset odstotni porast vpisa albanskih študentov na makedonske univerze in hkrati desetodstotni upada vpisa makedonskih, so se odločili, da bodo na makedonske fakultete uvedli tudi albanski jezik.
Drama korejskih delavcev
11. 04. 2001 00.00
Južnokorejska policija je v Seulu srdito obračunala z okoli 300 delavci, študenti in sindikalnimi voditelji, ki so skušali vdreti na sedež Daewoo Motorsa. V spopadu je policija uporabila gumijevke, pesti in slepe naboje. Ranjenih naj bi bilo 20 ljudi, oblasti zatrjujejo, da nihče huje. Delavci že več dni skušajo priti do vodstva tovarne in protestirati zaradi množičnega odpuščanja - doslej je službo izgubilo 5500 ljudi.
Lažni bankovci za slepe, gluhe in umsko prizadete
21. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) bo, še preden bo dala v obtok bankovce evra, izdala 28.000 kompletov lažnih bankovcev skupne evropske valute, s pomočjo katerih naj bi se slepi, gluhi in umsko prizadeti naučili prepoznavati nov denar. Lažni bankovci so na videz in otip enaki pravim bankovcem, ki bodo v obtoku od 1. januarja 2002, vendar se od njih razlikujejo po tem, da so potiskani le po eni strani in imajo napis "Brez vrednosti". Lažni bankovci so oštevilčeni in nimajo zaščite, kakršno bodo imeli pravi bankovci. Spomladi naj bi za urjenje prizadetih izdali tudi lažne kovance.
Humanitarne akcije lajšajo težke trenutke
27. 12. 2000 00.00
S humanitarnimi in dobrodelnimi akcijami nekatere organizacije že leta nudijo pomoč ljudem v stiski, prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah, otrokom, brezdomcem, beguncem ter drugim, ki so potrebni pomoči. Tudi v Sloveniji so nekatere nevladne organizacije, med katerimi izstopajo Rdeči križ Slovenije (RKS), Slovenska karitas (SK) in Slovenski odbor za Unicef, že dolgo aktivne na tem področju. Tako so tudi letos, predvsem v zadnjih mesecih, pripravile več akcij zbiranja sredstev za pomoči potrebne, RKS in SK pa sta se še posebej izkazali ob nedavni naravni nesreči v Logu pod Mangartom. Samo Škofijska karitas Koper in Ljubljana sta namreč za prizadete ob plazu skupaj zbrali dobrih 52 milijonov tolarjev, RKS pa več kot 35 milijonov tolarjev s tem, da akciji še nista zaključeni.
Vizualna umetnost za slepe
05. 12. 2000 00.00
Mestni muzej v Bellunu na severu Italije je postal eden prvih muzejev, ki je pripravil razstavo vizualnih umetnosti, namenjeno slepim. Slikarsko umetnost bodo slepim predstavili z reprodukcijami, ki se jih bo mogoče dotakniti. Tridimenzionalne reprodukcije so ustvarili s pomočjo posebnega računalniškega programa, obiskovalci pa bodo lahko spotoma spoznavali umetnostno zgodovino s pomočjo posnetih vodnikov. Projekt je bellunski muzej izvedel s pomočjo Mednarodnega centra govoreče knjige (CLIP), organizacije, ki se že več kot 15 let trudi, da bi italijansko kulturno zgodovino približala slepim osebam. Ta organizacija je doslej na avdio kasete posnela že okoli 9000 knjig.
Svinja letela v prvem razredu
30. 10. 2000 00.00
Neka svinja je iz Philadelphie v Seattle letela v prvem razredu letala ameriške letalske družbe US Airways, ker sta dve potnici zahtevali, da mora z njima potovati tudi njun "terapevtski spremljevalec". Tiskovni predstavnik letalske družbe je v zadregi javno obljubil, da se kaj podobnega ne bo več pripetilo. Ženski sta prepričali osebje, da jima je zdravnik predpisal svinjo v terapevtske namene, in sicer naj bi bila zanju podobnega pomena kot je posebej izšolan pes za slepe. Potnici sta kot dokaz predložili tudi zdravniško potrdilo.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Delavnica za slepe in slabovidne mladostnike
23. 08. 2000 00.00
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije tudi letos organizira delavnice za krepitev duševnega zdravja slepih in slabovidnih mladostnikov, ki bo tokrat potekala na Gorenjskem.
Na IJS razvili nov računalniški sistem
12. 07. 2000 13.45
Na Odseku za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) so razvili računalniški sistem GOVOREC za govorjenje slovenskih besedil, ki so ga na posebni prireditvi podarili vsem slabovidnim in slepim Slovenije v smislu uporabe znanstvenih dosežkov za bolj humano družbo. Ocenjena vrednost darila je okoli sto milijonov tolarjev. Namen te akcije je slepim in slabovidnim olajšati težave vsakodnevnega življenja. Hkrati želijo z odmevno akcijo opozoriti javnost na probleme invalidnih ljudi. Pri nas je namreč še vedno veliko arhitekturnih ovir, ki invalidom onemogočajo gibanje oziroma vožnjo z invalidskim vozičkom, pa tudi zaposlovanje invalidov je v zadnjih letih bistveno otežkočeno oz. se znižuje, itd. S podpisanim dogovorom z IJS so se Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika iz Škofje Loke in Zavod za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane tako zavezali, da bodo skrbeli za brezplačno distribucijo sistema med slepe in slabovidne v Sloveniji. Sistem GOVOREC bo namreč dosegljiv na vseh treh omenjenih lokacijah. Vsi slepi in slabovidni Slovenije bodo dobili sistem brezplačno, potrebno pa je podpisati sprejem in ne dovoliti nadaljnjega kopiranja. Sistem se zapiše na CD, ker je za disketo preobsežen.
Prireditelji OI pozabljajo na slepe
01. 07. 2000 15.26
Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyu se bodo morali v kratkem zagovarjati pred odborom za človekove pravice in enakost zaradi domnevnega kršenja pravic slepega uporabnika njihovih spletnih strani na internetu. Avstralec Bruce Maguire se je namreč pritožil, da kljub posebni računalniški opremi za slepe, s katero so mu dosegljive druge spletne strani, ne more doseči del strani olimpijskih iger v Sydneyu.
Mednarodna likovna delavnica v Abitantih
10. 05. 2000 08.32
Na družabnem srečanju ob začetku 5. mednarodne likovne delavnice Abitanti 2000 v koprskem Pokrajinskem muzeju sta akademski slikar, predsednik Kulturniške zbornice Slovenije in podpredsednik Evropskega sveta umetnikov Tomo Vran in župan mestne občine Koper (MOK) Dino Pucer sprejela in predstavila letošnje udeležence. Jubilejno mednarodno delavnico sta organizatorja Lions Club Koper - Capodistria in MOK zaznamovala tudi z 10-letnico delovanja slovenskih lionistov in v likovno delavnico povabila izključno 18 umetnic in umetnikov, članov kluba.
Koncert ob 70-letnici Mojmirja Sepeta
21. 03. 2000 16.29
Celjsko podjetje Fit media vsako leto ob dnevu žena in materinskem dnevu pripravi dobrodelno prireditev Ljubezen je ena sama pesem. Prireditev - letos bo že petič - bo posvečena tudi 70-letnici Mojmirja Sepeta, ki ga imajo nekateri za Celjana, saj je obiskoval celjsko gimnazijo. Sepe bo tudi gost na prireditvi, ki bo drevi v Modri dvorani Celjskega sejma.
Slovenija bo izdala kovanec za 10 tolarjev
19. 12. 1999 19.02
Vlada je izdala odlok o glavnih znamenjih kovanca za 10 tolarjev. Kot je določeno z odlokom, ki bo začel veljati 1. januarja prihodnjega leta, bo kovanec za 10 tolarjev izdelan iz zlitine, ki vsebuje 75 odstotkov bakra in 25 odstotkov niklja. Kovanec bo težak 5,75 grama, njegov premer pa bo 22 milimetrov.
Izvirno domače delo o renesansi
15. 12. 1999 20.18
Pri Študentski založbi je v zbirki Claritas izšlo izvirno domače strokovno delo o obdobju renesanse, knjiga Magična renesansa, v kateri Igor Škamperle, predavatelj zgodovine znanosti in renesančne kulture na filozofski fakulteti, pa tudi romanopisec, skozi niz esejev oz. razprav obdela in zasnuje portret tega pomembnega in prelomnega obdobja v človeški zgodovini in kulturi.
Delavnica za slepo in slabovidno mladino
21. 11. 1999 12.29
<A HREF=http://www.zveza-slepih.si/zdsss/default.asp target=_blank> Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije</A> (ZDSSS) je ta konec tedna v Izoli v okviru projekta Socialna in emocionalna priprava mladih na življenje, organizirala delavnice za krepitev duševnega zdravja slepe in slabovidne mladine, ki jih je finančno podprlo Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve.
Nov krog severnoirskih pogajanj
13. 10. 1999 18.03
Ameriški posrednik v severnoirskem mirovnem procesu George Mitchell je danes v Londonu začel nov krog severnoirskih pogajanj, s katerimi naj bi spravili mirovni proces iz slepe ulice.
Ponarejeni bankovci v Sloveniji
06. 09. 1999 21.19
Julija in avgusta se je na območju Maribora, Ptuja, Lenarta, Slovenske Bistrice in Celja pojavilo večje število ponarejenih bankovcev za 10 tisoč tolarjev.
Posnetki vaj za Gravitacijo nič Noordung na internetu
20. 08. 1999 12.31
Na spletni strani <A HREF=http://www.noordung.telekom.si > http://www.noordung.telekom.si </A>so na ogled posnetki z vaj za prvo gledališko predstavo v breztežnostnem stanju Gravitacija nič Noordung. Posnetki so nastali 17. avgusta nad Zvezdnim mestom blizu Moskve, v letalu iljušin, prirejenem za vadbo kozmonavtov. Umetniški ansambel, režiser Dragan Živadinov in tehnično osebje so med prvimi tremi parabolami spoznavali stanje breztežnosti, v ostalih sedmih pa se posvetili umetniški dejavnosti.
Francija in Rusija proti bombardiranju Iraka
20. 07. 1999 19.20
Francoska vlada je danes izrazila zaskrbljenost nad nadaljevanjem ameriškega bombardiranja Iraka, saj v njem ne vidi pravega smisla.
Razstava del z letošnje likovne delavnice v Abitantih
28. 05. 1999 11.03
Županja mestne občine Koper Irena Fister bo drevi ob 20.30 v kavarni Loža v Kopru odprla razstavo del, nastalih na III. mednarodni likovni delavnici Abitanti '99. Avtorje bo predstavila umetnostna zgodovinarka in selektorica delavnice Nives Marvin.
Mednarodna likovna delavnica Abitanti
02. 05. 1999 09.50
V Abitantih, osameli vasi na skrajni meji Slovenije s Hrvaško, bo od jutri, 3., do sobote, 8. maja, potekala tretja mednarodna likovna delavnica Abitanti 1999. Organizirajo jo Lions Club iz Kopra, koprska mestna občina in krajevna skupnost Gradin. V času trajanja delavnice bo na delovišču v Abitantih 7. maja novinarska konferenca, istega dne popoldne pa t. i. dan odprtih vrat.
Tretja mednarodna likovna delavnica Abitanti
26. 04. 1999 10.50
Od 3. do 8. maja bo v Abitantih, osameli vasi na skrajni meji Slovenije s Hrvaško, potekala že tretja mednarodna likovna delavnica Abitanti 1999. Organizirajo jo Lions Club iz Kopra, koprska mestna občina in krajevna skupnost Gradin.
Fischer končal turnejo po Bližnjem vzhodu
14. 02. 1999 10.29
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je Izrael včeraj pozval k polnemu uresničevanju mirovnega sporazuma iz Wye Plantationa s Palestinci, palestinskega voditelja Jaserja Arafata pa pozval, naj se odpove razglasitvi lastne države. To sta najpomembnejša pogoja, da bi mirovni proces lahko premaknili iz slepe ulice, je dejal Fischer sinoči v Kairu. Obenem je menil, da je mir morda že bližje, kot pa mislijo nekateri.
Slepi kolesarji bodo pomagali študentskim kolegom
08. 02. 1999 09.16
40 slepih tajskih kolesarjev, starih od 10 do 23 let, namerava prekolesariti več kot 500 kilometrov dolgo pot, da bi tako zbrali pomoč za svoje prijatelje, je poročal tajski časnik The Bangkok Post. Skupina bo maraton začela na meji med Tajsko in Laosom, v Bangkok pa naj bi prispela na Valentinovo (14. februarja). V prvem tovrstnem podvigu na Tajskem bodo študentje kolesarili na tandemih. Kolesa bodo vozili slabovidni študenti, popolnoma slepi pa bodo sedeli za njimi. Z omenjenim podvigom želijo študentje zbrati denar za gradnjo treh šol za slepe na najrevnejšem območju države, ki leži na severovzhodu Tajske. Zaradi gospodarske krize je namreč država pomoč slepim in slabovidnim precej oklestila. Kolesarje bo na njihovi poti spremljalo šest prostovoljcev iz Avstralskega združenja za slepe. Kolesa so študentom podarile skupine iz Tajske in Nizozemske.
Evro ni le za izbrance
19. 11. 1998 11.01
Evropska komisija se je odločila, da bo preko posebnih projektov pomagala evro približati skupinam ljudi, ki bi se brez posebne pomoči utegnile v procesu navajanja na novo valuto soočati s težavami. Gre za starejše ljudi, ljudi v težki družbeni in ekonomski situaciji ter za slepe in slabovidne, ki bi po oceni komisije utegnili biti iz procesa navajanja na evro izključeni, če ne bi bile upoštevane njihove posebne potrebe.
Blair se je načeloma pripravljen sestati z oranževci
07. 07. 1998 14.04
Britanski premier Tony Blair je danes načeloma pristal na srečanje s predstavniki protestantskega reda oranževcev v poskusu rešitve slepe ulice, v katero so zašli zaradi zahtev oranževcev po povorki v katoliškem delu Portadowna.
Albrightova za CNN o izhodu iz krize na Bližnjem vzhodu
07. 07. 1998 09.01
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je sinoči v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CNN dejala, da so ZDA pred dogovorom, ki bi lahko omogočil izhod bližnjevzhodnega mirovnega sporazuma iz slepe ulice. V oddaji Larry King Live je Albrightova dejala, da je imela o tem vprašanju v zadnjih 48 urah intenzivne telefonske pogovore z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem. ''Zelo smo pripravljeni. Če ne bi bili, bi poskusili drugačno taktiko,'' je še dejala. Albrightova je tudi opozorila, da bi bila ''katastrofa'', če sporazuma o jedrskem programu, ki ga je Severna Koreja sprejela leta 1994, ne bi mogli spoštovati zaradi pomanjkanja sredstev mednarodne skupnosti. Severna Koreja je s sporazumom pristala na prekinitev jedrskega programa, ki naj bi bilo namenjeno proizvodnji jedrskega orožja, v zameno za pomoč v nafti. ZDA pa si prizadevajo dobiti sredstva za nakup te nafte.