slikar
Dušan Fišer na Gradu
06. 07. 2001 00.00
V Peterokotnem stolpu Ljubljanskega Gradu se bo v okviru 49. ljubljanskega poletnega festivala za Žarkom Vrezcem predstavil še en domači slikar, tokrat 39-letni Ptujčan Dušan Fišer. Kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik v spremni zloženki piše, da je postopno preseganje klasičnega slikovnega prostora v Fišerjevem slikarstvu doseglo vrhunec v zadnjih dveh letih, ko je avtor "slikarski ekran" transformiral v instalacijo v njenem pravem pomenu besede, pri tem pa ohranil slikarski pristop.
Slovenija, odprta za umetnost
17. 06. 2001 00.00
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se je začela že deveta mednarodna likovna delavnica Slovenija, odprta za umetnost. Udeležiluje se je 27 likovnih ustvarjalcev iz 12 držav. Na domačiji Vidmarjevih bodo umetniki ustvarjali do sobote, 23. junija, ko bo tradicionalno srečanje s slikarji in improvizirana razstava novonastalih del. Umetniški vodja delavnice in hkrati njen ustanovitelj je Klavdij Tutta, z njim sodelujeta Klementina Golija in Etko Tutta, kritiško pa je bo spet vodila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj - Šajn.
Celinov rokopis za rekordno ceno
31. 05. 2001 00.00
Rokopis romana Potovanje na konec noči francoskega pisatelja Louisa Ferdinanda Celina so na dražbi v Parizu nedavno prodali za rekordno ceno več kot 12 milijonov francoskih frankov (1,82 milijona evrov). Rokopis enega največjih francoskih romanov 20. stoletja je kupila francoska nacionalna knjižnica. Avkcijska hiša Piasa, kjer je potekala dražba, je sporočila, da gre za rekordno ceno na svetu za kak rokopis doslej. Rokopis je napisan s črnim in modrim črnilom na 876 listih formata 27 krat 21 centimetrov. Na omenjeni dražbi so prodali tudi več deset drugih rokopisov, med drugim tudi pismo, ki ga je avgusta leta 1888 napisal nizozemski slikar Vincent Van Gogh. Med romani, ki so jih pred Celinovim rokopisom prodali za zelo visoko ceno, je rokopis romana Proces Franza Kafke, ki so ga pri avkcijski hiši Sotheby's leta 1988 prodali za 1,52 milijona evrov in Iskanje izgubljenega časa Marcela Prousta, ki so ga pri Christie's leta 2000 prodali za 1,07 milijona evrov.
Likovne razstave po Sloveniji
23. 05. 2001 00.00
Sezona odpiranja likovnih razstav po Sloveniji se nezaustavljivo nadaljuje. Akademska slikarka Veselka Šorli Puc je od 23. maja do 19. junija v ljubljanski galeriji Krka postavila na ogled svoje nove slike. Slikarstvo je končala pri prof. Gabrielu Stupici, slikarsko specialko pri prof Janezu Berniku. Samostojno je razstavljala kakih tridesetkrat. Dr. Milček Komelj je ob eni njenih prejšnjih razstav zapisal, da je slikarka "zazrta v neznani svet svojih hrepenenj in sanj", Edvard Kovač pa v eseju Večno vraščanje lepote ugotavlja, da se v sliakrkinih akvarelih "prepletajo daritev in prošnja, velikodušnost in riznanje nemoči, smele poteze in krhki občutki". Slovesno odprtje danes ob 19. uri.
Beckmannov avtoportert za 22,6 milijona dolarjev
11. 05. 2001 00.00
Sliko Maxa Beckmanna z naslovom Avtoportret s trobento so pri dražbeni hiši Sotheby's v New Yorku prodali za 22,6 milijona ameriških dolarjev. Gre za najvišjo ceno vseh časov, ki jo je dosegla neka slika nemškega slikarja, je sporočila omenjena avkcijska hiša. Sliko je kupil newyorški galerist Richard Feigen, ki bo Beckmannovo sliko postavil na ogled v Novi galeriji na Manhattnu. Pri Sotheby's so vrednot slike prvotno ocenili na 7 do 10 milijonov dolarjev. Med drugo svetovno vojno je moral nemški slikar in grafik pred nacisti zbežati na Nizozemsko.
Bernik prejel Herderjevo nagrado
09. 05. 2001 00.00
Na Dunaju je rektor tamkajšnje univerze Georg Winckler danes sedmerici umetnikov in znanstvenikov iz srednje in vzhodne Evrope izročil Herderjeve nagrade za leto 2001. Dobil jo je tudi slovenski slikar, grafik, kipar in pesnik Janez Bernik. Nagrade, poimenovane po pisatelju, filozofu in teologu Johannu Gottfriedu von Herderju, od leta 1963 podeljuje Univerza na Dunaju v sodelovanju s skladom Alfreda Toepferja iz Hamburga.
Razstava Dušana Sterleta
09. 04. 2001 00.00
V galeriji Veronika v Kamniku so odprli razstavo Križev pot Dušana Sterleta. O slikarjevem delu je spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstava bo na ogled do 22. aprila.
Berniku Herderjeva nagrada
28. 03. 2001 00.00
Slovenski slikar in grafik Janez Bernik bo prejel Herderjevo nagrado 2001, ki jo vsako leto podeli sklad Alfreda Töpferja iz Hamburga. Prestižno nagrado bodo letos že 38. podelili znanstvenikom in umetnikom iz Srednje in Vzhodne Evrope, pospremljena pa je s 30.000 nemškimi markami. Poleg tega pa lahko vsak nagrajenec predlaga nadarjenega posameznika iz svoje države, ki dobi štipendijo za eno študijsko leto na eni izmed dunajskih fakultet. Priznanja bodo sedmim nagrajencem podelili 9. maja na dunajski univerzi.
Vermeer v muzeju Metropolitan
10. 03. 2001 00.00
Newyorški muzej Metropolitan je odprl razstavo del nizozemskega slikarja Jana Vermeera in slikarjev njegove šole iz Delfta. Na razstavi z naslovom Vermeer in šola iz Delfta, ki bo obiskovalcem odprta do 27. maja, je na ogled približno polovica slikarjevih umetnin. Muzeju je namreč uspel pravi podvig, saj je zbral 15 od 34 del, ki jih je Vermeer ustvaril, razstavljene pa so tudi slike, risbe, tapiserije in porcelan, ki so jih v Delftu ustvarili drugi nizozemski umetniki. Šola iz Delfta je najbolj znana po umirjenih slikah doma, dvorišč, notranjosti cerkva in ulic Defta med leti 1650 in 1660. Vendar so v šoli naslikali tudi nekaj zgodovinskih slik v drugačnem stilu, tihožitja, portrete velikašev in izjemne primere dekorativne umetnosti. Na ogled bo okoli enainosemdeset slik, ki jih je v šoli ustvarilo okoli trideset slikarjev, petintrideset risb in manjše število tapiserij ter srebrnine.
Umrl francoski slikar Jean Bazaine
06. 03. 2001 00.00
Francoski slikar Jean Bazaine je v nedeljo v starosti 96. let umrl na svojem domu v Parizu, je sporočil direktor visoke šole za dekorativno umetnost iz Strasbourga, slikarjev biograf Jean-Pierre Greff. Bazaine se je rodil leta 1904. Svoje znanje je med letoma 1922 in 1925 pridobival tudi na pariški šoli lepih umetnosti in v ateljeju Paula Landowskega, kjer je pozornost posvečal predvsem skulpturi. S skulpturo se je ukvarjal že od otroštva, s slikarstvom pa resneje od leta 1924. Prvo razstavo je pripravil leta 1932. Njegova zgodnja dela je zaznamoval kubizem, kasneje pa sta v njegovih umetninah prevladovala surrealizem in supernaturalizem. Bazaine, ki se je sicer veliko družil s pisateljema Marcelom Proustom in Jamesom Joycem, je bil ob Franciji znan predvsem v skandinavskih državah in ZDA. Pariški center Pompidou mu je leta 1990 posvetil posebno razstavo.
Pomladanska suita v piranski Duki
03. 03. 2001 00.00
V piranskem Ateljeju Duka so odprli razstavo - projekt Pomladanska suita kostumografinje Maje Ljubotina in kiparja Bojana Mavsarja. Ljubotina je predstavila novo kolekcijo unikatnih pletenin - večernih in dnevnih oblačil, med katerimi še posebej izstopajo naravni materiali in dekoracija z etnološko simboliko različnih slovanskih civilizacij. Razstavljene so še modne ilustracije v kombinirani tehniki kolaža, akvarela, tuša, pastela in gvaša. Mavsar je sodeloval kot soavtor projekta in je predstavil skulpture - torze iz integralnega termopora, ki jih je poimenoval Piranoidke.
Pustovanje med tradicionalnim in sodobnim
26. 02. 2001 00.00
V avli novogoriškega kulturnega doma so dopoldne odprli razstavo Pustovanje med tradicionalnim in sodobnim. V okviru pustovanja v Novi Gorici je razstavo pripravila Turistična zveza Nova Gorica. Na njej si bo mogoče do 2. marca ogledati tradicionalne bakrene in aluminijaste maske in oblačila Liških pustov in sodobne maske, ki jih že vrsto let izdelujejo v vasi Morsko nad Kanalom ob Soči in predstavljajo parodijo na aktualne politične in gospodarske osebnosti oziroma afere.
Rebičevi spomini na impresioniste
22. 02. 2001 00.00
V ljubljanski Galeriji Kompas so odprli razstavo Vukašina Rebiča "Spomini na impresioniste". Rebič se predstavlja s kolekcijo slik, ki je sestavljena iz dveh delov. Slike večjega formata so bolj ali manj svobodne kopije znanih evropskih slikarjev s konca prejšnjega stoletja, medtem ko je večina slik manjšega formata naslikanih po Rebičevi lastni zamisli.
Kipi in risbe Metoda Bohinca
21. 02. 2001 00.00
V galeriji Krka v Ljubljani so odprli razstavo kipov in risb likovnega umetnika Metoda Bohinca. Avtor za svoje izražanje uporablja znak oziroma sistem znakov. V sodobni umetnosti se znak izraža skozi dva prepletena vidika: v ponovnem odkrivanju znaka kot arhetipa z magičnim izvirom in znak kot posledica doživete izkušnje. Gledališki utrinek je na prireditvi prispeval član SNG Drama Ljubljana Jernej Šugman, glasbenega pa etno skupina Ul-uru. Razstava bo odprta do 20. marca.
Umrl realistični slikar Balthus
19. 02. 2001 00.00
Malo pred svojim 93. rojstnim dnevom je na svojem domu v gorski vasici Rossiniere v Švici umrl eden največjih realističnih slikarjev 20. stoletja Balthazar Klossowski de Rola, znan pod psevdonimom Balthus. Slikar je najbolj znan po svojih erotičnih, nekateri menijo, da celo pornografskih, upodobitev najstniške lepote.
Podelili Prešernovo nagrado
07. 02. 2001 00.00
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, so na slovesnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili Prešernovo nagrado, ki jo je dobil slikar Gustav Gnamuš, in nagrade Prešernovega sklada. Dobili so jih igralec Gregor Bakovič, Godalni kvartet Tartini, slikar Ivo Prančič, video umetnica Nataša Prosenc, pesnik Peter Semolič in dirigentka Karmina Šilec. Slavnostni govornik je bil letošnji Prešernov nagrajenec Gustav Gnamuš. V umetniškem delu programa je nastopil zbor Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šilec, ki je bila tudi režiserka glasbenega programa. Proslavo je postavil Matej Filipčič, utemeljitve nagrad je prebral Marko Mandič, nagrajencem pa jih je izročila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Meta Hočevar. Proslave so se udeležili tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo in drugi visoki predstavniki javnega in kulturnega življenja Slovenije.
Umrl avstrijski slikar Max Weiler
30. 01. 2001 00.00
V 90. letu starosti je v ponedeljek umrl doajen avstrijskega sodobnega slikarstva Max Weiler. Njegovo umetniško delo so zaznamovali akvareli in grafike ter freske in mozaiki v odprtih prostorih, ki jih je ustvaril po letu 1946. Prevladujoči motiv v njegovih delih je narava. Maxa Weilerja so lani razglasili za častnega meščana Dunaja. Od leta 1964 do 1981 je bil profesor na slikarski akademiji na Dunaju, leta 1960 pa je Avstrijo zastopal na grafičnem bienalu v Benetkah.
Ministrov sin v Šentjakobskem gledališču
17. 01. 2001 00.00
V ljubljanskem Šentjakobskem gledališču bo drevi ob 19.30 premiera komedije Fadila Hadžiča z naslovom Ministrov sin pod režisersko taktirko Grege Tozona. V glavnih vlogah bodo nastopili Tone Bertoncelj, Lili Bačer Kermavner, Mirjam Pirnat, Dejan Sraka, Miha Lampič, Taja Vetrovec, Danijel Šmon in Polona Fabič. To je že tretja premiera Šentjakobskega gledališča v sezoni 2000/2001.
Nominiranci za Prešerna so
21. 12. 2000 00.00
Upravni odbor Prešernovega sklada je objavil kandidate, nominirane za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Za nagrajence bo javnost izvedela na podelitvi nagrad 7. februarja 2001 ob 20. uri. Nominirani za Prešernovo nagrado so: Vinko Globokar za skladateljski opus, Gustav Gnamuš za slikarski opus, Vladimir Kavčič za prozni opus in Zlatko Šugman za igralski opus.
Podelili Severjeve nagrade
17. 12. 2000 00.00
Na Loškem odru so podelili Severjeve nagrade, ki so jih prejeli: za igralske dosežke v slovenskih poklicnih gledališčih Gregor Bakovič, član SNG Drame iz Ljubljane in Gašper Tič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, za študenta dramske igre si nagrado delita Iva Krajnc in Mateja Pucko, študentki dramske igre na AGRFT, za dosežke na ljubiteljskih gledaliških odrih za življenjsko delo pa Jože Sodja, ljubiteljski igralec iz Bohinjske Češnjice.
Premiera poetsko-likovnega performansa
18. 11. 2000 00.00
V Mini teatru na Ljubljanskem gradu bo drevi ob 20. uri premiera poetsko-likovnega performansa z naslovom Drevo spoznanja - cvetovi pozabe - plodovi obsesije, v režiji Ivice Buljana. Performans je nastal kot odmev srečanja Marka Jakšeta z Rimbaudovo poezijo in prozo, namenjen pa je tako mladini kot odraslim.
Odlikovanje za dr. Zorana Kržišnika
10. 11. 2000 00.00
V rezidenci veleposlanika Republike Avstrije v Ljubljani je dr. Gerhard Wagner, ki se bo po šestih letih ambasadorstva v Sloveniji v prihodnjih dneh poslovil od Ljubljane, na priložnostni slovesnosti danes opoldne dolgoletnemu direktorju Mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani Zoranu Kržišniku izročil visoko odlikovanje, avstrijski častni križ za znanost in umetnost 1. reda, s katerim ga je odlikoval avstrijski predsednik Thomas Klestil.
Odprli razstavo Franca Duga
04. 11. 2000 00.00
V Pokrajinskem muzeju na gradu v Novi Gorici so sinoči z izjemno dobro obiskano slovesnostjo odprli veliko pregledno razstavo goriškega likovnika Franca Duga. Naslov razstave je preprost: Franco Dugo 1980-2000.
Marsič razstavlja v Madridu
02. 11. 2000 00.00
V znani madridski likovni galeriji Arnes + Roepke od 26. oktobra do 16. decembra razstavlja slovenski slikar Cveto Marsič, ki sicer trenutno živi v Lizboni na Portugalskem. Slovesnega odprtja razstave se je poleg avtorja udeležil tudi veleposlanik Republike Slovenije v Madridu Ciril Štokelj, predstavniki diplomatskega zbora, akreditiranega v španski prestolnici, ter ljubitelji likovne umetnosti. Cveto Marsič je v Madridu že poprej razstavljal, februarja prihodnje leto pa se bo udeležil likovne prireditve Arco.
Razstava slikarja Franca Duga
31. 10. 2000 00.00
V Pokrajinskem muzeju na Goriškem gradu bodo 3. novembra odprli pregledno razstavo goriškega slikarja in grafika Franca Duga. Na ogled bo 135 likovnih del, ki jih je Dugo ustvaril v zadnjih dveh desetletjih. Razstavo sta podprla goriška pokrajinska uprava in Sklad Goriške hranilnice, pri njeni pripravi pa sodelovala Državna knjižnica v Gorici in tamkajšnji Kulturni dom.
Razstava Neobičajne dvojice v Celju
30. 09. 2000 00.00
V Likovnem salonu Celje bo drevi otvoritev prve iz serije treh razstav pod skupnim naslovom Neobičajne dvojice, kar pomeni, da se bosta na vsaki razstavi predstavila dva umetnika, ki bi se zaradi različnih konceptualnih, estetskih ali celo zunajumetnostnih razlogov težko znašla v istem razstavnem kontekstu. Prva dvojica, ki se bo predstavila, sta Narcis Kantardžić in Nebojša Šerić - Šoba, za katera velja, da sta v trenutnem umetnostnem okolju postavljena v popolnoma različne pozicije. Razstava bo na ogled do 21. oktobra.
Paul <slika1>McCartney se bo posvetil tudi poeziji
07. 09. 2000 00.00
Član nekdanje legendarne britanske skupine The Beatles Paul McCartney bo v prihodnosti svoj prosti čas namenil tudi poeziji. McCartney se je že uveljavil kot pevec, skladatelj, pisec besedil, slikar in zagovornik pravic živali, je nedavno poročal britanski dnevnik The Sunday Times. Po pisanju dnevnika se je 58-letni McCartney odločil za pisanje poezije, potem ko mu je umrl prijatelj. O smrti ni mogel napisati skladbe, zato se je pevec odločil za poezijo. "Ne želim ostati zgolj umetnik pop glasbe", pravi nekdanji "Beatle".
Umrl je slikar Euan Uglow
02. 09. 2000 00.00
V 68.
Razstava Zmaga Jeraja
02. 09. 2000 00.00
V
V Žalcu se je včeraj začel Mednarodni likovni simpozij IMBS
26. 08. 2000 00.00
V dvorcu Novo Celje, ki ga je zgradil grof Anton Gaisruck po vzoru dunajskega Schoenbrunna med leti 1754 ter 1760, se je včeraj začel dvotedenski 17. Mednarodni likovni simpozij IMBS, na katerem sodeluje 19 priznanih domačih in tujih likovnih ustvarjalcev, ki bodo po koncu simpozija 8. septembra svoje umetnine prodali na slavnostni dražbi, eno umetnino pa bodo podarili soprireditelju simpozija, občini Žalec. Izkupiček dražbe bodo likovniki namenili obnovi graščine Novo Celje. Letošnji IMBS pripravlja celjski slikar Jure Cekuta, ki je kot edini Slovenec pred devetimi leti postal član te mednarodne institucije, ki sta jo leta 1983 v avstrijskem mestu Gleinsteten ustanovila svetovno priznana umetnika - nemški slikar Horst Reichle ter avstrijska slikarka Renate Polzer. Na letošnjem simpoziju bodo nastopili likovni umetniki iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Španije, Bolgarije, Slovenije in ZDA, ki bodo v središče Savinjske doline - Žalec vnesli svoja umetniška sporočila estetskega, humanega, provokativnega ter imaginarnega.