slike
Predstavili transmisijski elektronski mikroskop
20. 01. 2000 08.42
V biološkem središču v Ljubljani so predstavili transmisijski elektronski mikroskop z digitalno Bioscan kamero in sistemom za analizo slike. Mikroskop sta s pomočjo MZT ter kmetijskega ministrstva s sredstvi programa PHARE kupila oddelek za biologijo biotehniške fakultete in nacionalni inštitut za biologijo.
Dela Mojce Osojnik še v Benetkah
19. 01. 2000 16.25
V slovenski galeriji ''A + A'' v Benetkah bodo v soboto, 22. januarja, ob 18. uri odprli razstavo slik in instalacijo slovenske umetnice Mojce Osojnik. Razstava je bila decembra na ogled v koprski galeriji Loža.
V Singapurju razstava del velikih umetnikov
18. 01. 2000 15.52
V muzeju umetnosti v Singapurju se bo ta teden začela razstava 114 del velikih umetnikov, med njimi dela Paula Cezanna, Augusta Renoira in Pabla Picassa, ki so bila last francoskega trgovca z umetninami. Ambroise Vollard je umrl leta 1939 in je v svojem življenju zbral na stotine umetniških del, znan pa je tudi po tem, da je bil sponzor Picassa in Cezanna. Po Vollardovi smrti je njegov brat Lucien preko 100 del iz zbirke podaril muzeju v Reunionu, ostanek bogate zbirke pa so prodali pred drugo svetovno vojno. Na razstavi, ki jo bodo odprli v četrtek, bodo na ogled slike, ilustracije in kipi 63 umetnikov.
Huzjanovi Vzglavniki neba in zemlje v Equrni
17. 01. 2000 14.55
V ljubljanski galeriji Equrna bodo v torek, 18. januarja, ob 19. uri odprli razstavo novejših slikarskih del Zdenka Huzjana. Ciklus slik manjših formatov je Huzjan, znan tudi kot avtor treh pesniških zbirk, poimenoval Vzglavniki neba in zemlje.
Najpomembnejša razstava v Berlinu
02. 01. 2000 12.21
Najpomembnejša razstava v letu 2000 v Berlinu naj bi po mnenju poznavalcev bila razstava Sedem gričev - slike in znamenja 21. stoletja, ki bo odprta od 14. maja do 5. novembra. Ta obsežna prireditev bo potekala sočasno s svetovno razstavo Expo 2000 v Hannovru. Berlinska razstava, ki bo organizatorje stala 20 milijonov mark, bo razdeljena na sedem področij: jedro, džungla, vesolje, civilizacija, vera, vedenje in sanje. Na njej naj bi razstavljali vsi pomembnejši svetovni muzeji in high-tech centri.
Projekt AlieNation se končuje
15. 12. 1999 19.31
V Pavlovi hiši v Potrni pri avstrijski Radgoni se bo v petek, 17. decembra, končal projekt AlieNation (OdTujitev), ki ga je zasnoval Peter Tomaž Dobrila, v tem okviru pa je s svojimi likovnimi in drugimi deli sodelovalo več umetnikov: v minulih dveh mesecih tudi dvojica Eclipse z instalacijo Zajtrk na travi, Damjan Švarc s fotografijami, spletni umetnik Igor Štromajer in slikar Marko Jakše.
Novo v ljubljanskih razstaviščih
09. 12. 1999 21.30
V galeriji Kralj in v Viteški dvorani Križank v Ljubljani so danes odprli razstavo s skupnim naslovom Litografije iz ateljeja Sqart. Odprta bo do 24. decembra. Razstavljene so grafike sedemnajstih slovenskih umetnikov, ki so v sklopu drugega tematskega projekta v koprskem ateljeju Janeza Mateliča in Ljerke Kovač ustvarjali v obdobju od leta 1996 do danes. Litografije so poleg njiju - oba sta grafika specialista - ustvarjali Zvest Apollonio, Boris Benčič, Bogdan Borčič, Jure Cihlar, Zmago Jeraj, Mira Ličen Krmpotič, Erik Lovko, Klavdij Palčič, Rudi Skočir, France Slana, Andraž Šalamun, Rudi Španzel, Biljana Unkovska, Tomo Vran in Huiqin Wang.
Slike in instalacija Mojce Osojnik
02. 12. 1999 19.52
V koprski galeriji Loža bodo v soboto, 4. decembra, ob 19. uri odprli razstavo slik in instalacijo Mojce Osolnik, leta 1970 rojene slikarke, ki je pred petimi leti diplomirala iz slikarstva pri prof. Emeriku Bernardu na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je opravila tudi slikarsko specialko, v študijskem letu 1997/98 pa študirala še v Los Angelesu.
Kronos 2000 - Ljubljana, ljudje in dogodki
02. 12. 1999 13.43
Mestni muzej Ljubljana je v svojem Kulturno-informacijskem centru pripravil izvirno razstavo Kronos 2000 - Ljubljana, ljudje in dogodki. O dvetisočletni zgodovini Ljubljane na razstavi, ki so jo odprli danes, priča skrbno izbranih 38 eksponatov - od katerih najstarejši datira iz 2. stoletja, najstarejši pa iz letošnjega leta - iz muzejskih zbirk skupaj z 2000 oštevilčenimi steklenicami zlate radgonske penine z nalepkami značilnih osebnosti in dogodkov, povezanih z zgodovino prestolnice današnje samostojne Slovenije.
Stekel festival gejevskega in lezbičnega filma
28. 11. 1999 20.43
S projekcijo švedsko-danske filmske komedije Pokaži mi ljubezen režiserja in scenarista Lukasa Moodyssona je nocoj v Slovenski kinoteki stekel 15. festival gejevskega in lezbičnega filma. Čeprav se vsako leto znova otepa s težavami in bori za obstoj, pa ima prireditev že dovolj dolgo tradicijo, da si odslej zasluži naziv festival, menijo prireditelji, predstavniki civilnodružbenih gibanj v okviru Študentske organizacije in Škuca. V prihodnjih sedmih večerih bodo prikazali osem filmov iz skoraj prav toliko držav, vsi so novejšega ali najnovejšega datuma (trije najstarejši so bili posneti leta 1996); to bodo predvsem zgodbe o odraščanju, zadregah najstnikov in najstnic ter slike iz povsem nezahodnih kultur.
Slovenijo bo poslikalo angleško vohunsko letalo
23. 11. 1999 20.48
V Sloveniji je te dni na obisku 15 britanskih letalcev s pravim vohunskim letalom, oziroma, kot se temu uradno reče, letalom za opazovanje.
Velika razstava v newyorškem judovskem muzeju
21. 11. 1999 19.00
V newyorškem judovskem muzeju so odprli obsežno berlinsko razstavo o judovskem vplivu na iztekajoče stoletje. Razstava ''Berlin Metropolis: Jews and the New Culture, 1890-1918'' bo odprta do 23. aprila 2000. Na njej pa si bodo obiskovalci lahko ogledali številne slike, fotografije, kipe in druge dokumente o delovanju Judov v starem Berlinu.
Slike o otrokovih pravicah v Mestni galeriji
20. 11. 1999 19.12
V počastitev desete obletnice sprejetja Konvencije ZN o pravicah otroka so v Slovenskem odboru za Unicef pripravili likovni natečaj na temo otrokovih pravic. Med prispelimi slikami so izbrali približno 50 slik, ki so namenjene prodajni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani. Razstavo, katere častna pokroviteljica je Štefka Kučan, bodo odprli v ponedeljek, 22. novembra. Na razstavi bo predstavljenih tudi deset slik, nagrajenih na likovnem natečaju, ki ga je ob desetem rojstnem dnevu omenjene konvencije pripravila Amnesty International Slovenije.
Umetniška dražba v Koelnu
15. 11. 1999 18.10
Ena od slik znanega francoskega impresionista Edgarja Degasa je na umetniški dražbi v Koelnu dosegla najvišjo ceno. Pastel Ženski, ki se kopata, (Deux femmes au bain) so prodali za 793.000 nemških mark. Po doseženi ceni so mu sledile slike Sekanje lesa ruske avantgardne umetnice Olge Gončarove, ki so jo prodali za 568.000 nemških mark, in Lovljenje sonca na morju francoskega pointilista Henria Edmonda Crossa, ki je dosegla ceno 451.000 nemških mark.
Po 21 letih vrnjene ukradene umetnine
14. 11. 1999 08.40
Tri slike starih nizozemskih slikarjev, ki so bile pred 21 leti ukradene iz muzeja v San Franciscu, so bile pred dnevi anonimno vrnjene neki dražbeni hiši v New Yorku. Po trditvah osebja galerije William Doyle je neznan moški med rednim tedenskim ocenjevanjem umetnin v hiši pustil tri slike in izginil, preden so odprli paket. Platna iz 17. stoletja, med katerimi je tudi Rembrandtov Portret rabina, so takoj prepoznali kot dela, ki so jih leta 1978 ukradli iz muzeja M.H. de Young v San Franciscu.
Najdba ukradenih Rembrandtovih slik
12. 11. 1999 21.53
Natanko 21 let po spektakularni tatvini v muzeju De-Young v San Franciscu so se na včerajšnji dražbi v New Yorku pojavile tri od štirih ukradenih Rembrandtovih slik, med njimi Portret rabina, je poročal časnik San Francisco Chronicle. Slike, ki so močno poškodovane, je prejšnji teden na dražbo dal neznani moški. Predstavniki muzeja so sporočili, da bodo slike najprej pregledali strokovnjaki in jih šele nato vrnili muzeju.
Zaprli sporno razstavo o Hitlerjevi vojski
05. 11. 1999 15.49
Sporno razstavo fotografij vojakov Hitlerjeve vojske, ki vojake povezuje z grozodejstvi druge svetovne vojne, bodo zaprli za tri mesece, so sporočili iz hamburškega Instituta za sociološke raziskave, ki je organizator razstave.
Kanadska vlada Madžarski vrnila Vasarijevo sliko
02. 11. 1999 16.09
Kandaska vlada je te dni Madžarski vrnila dragoceno sliko florentinskega renesančnega slikarja Giorgija Vasarija (1511-1574). Sliko je v Budimpešto prinesel kar sam madžarski premier Viktor Orban. Sliko, ki je vredna okrog 1,3 milijona nemških mark, je leta 1961 neka budimpeštanska zastavljalnica za bagatelno vsoto prodala nekemu Madžaru, ta pa jo je nato prodal v Kanado. Usoda slike, ki je do nedavnega visela v nekem muzeju v Montrelu, je dalj časa obremenjevala madžarsko-kanadske kulturne odnose. Ob koncu tedna je Orban, ki je bil v Kanadi na večdnevnem obisku, sporočil presenetljivo novico, da so sliko na posredovaje kanadskega premiera Jeana Chretiena predali madžarski vladni delegaciji. Slika naj bi bila kmalu na ogled v budimpeštanskem Muzeju lepih umetnosti.
Prometna nesreča Rowana Atkinsona
28. 10. 1999 10.26
Slavni britanski filmski in televizijski zvezdnik Rowan Atkinson, znan kot Mr. Bean, bi se moral imenovati Mr. Bang. S svojim dva milijona mark vrednim športnim avtomobilom McLarnom F1 se je v angleški grofiji Lancashire zaletel v 62-letno voznico Rover Metra Margaret Greenhalgh, ki je bila lažje ranjena. Igralec ni bil ranjen. Čeprav je nesrečo želel prikriti, so včeraj vsi britanski časopisi objavili slike njegovega razbitega avtomobila. Voznica Roverja je bila nad obnašanjem Atkinsona po nesreči navdušena. Dejala je, da igralec ne bi mogel biti bolj prijazen in da upa, da bosta obdržala stike.
Projekt multimedijskega centra Kibla v Avstriji
21. 10. 1999 15.52
Mariborski multimedijski center Kibla bo po uspešnih gostovanjih ekipe na Češkem, kjer so se na projektu Public District med osemnajstimi umetniki iz Evrope s svojimi deli predstavili Borut Popenko, Bojan Štokelj in gost Zoran Todorovič, ter na festivalu Štajerska jesen v Gradcu, kjer so odvrteli video Nesreča enega kmeta skupine Grejpfrut, oktobrska gostovanja sklenil v soboto, 23. oktobra, v Pavlovi hiši v Potrni (Laafeldu) pri Radgoni na avstrijskem Štajerskem, kjer bo predstavil projekt AlieNation.
Filmske sličice fotografa Petra Braatza
21. 10. 1999 13.51
Na Filmskem skladu Republike Slovenije na Miklošičevi 38 bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo nemškega fotografa in cineasta Petra Braatza pod naslovom Ko filmska podoba obmolkne. Razstava je zastavljena dvojno - konceptualno predstavlja fotografije, večinoma črnobele, ki so podrejene očesu filmskega režiserja, koronološko ali razvojno pa življenjsko pot danes 40-letnega avtorja. Izbor fotografij prikaže, kar mu je najbolj pri srcu, to pa so film, glasba in Bela krajina.
Družina Zelenko v galeriji Vegom ad Art
15. 10. 1999 20.49
Sinoči so v galeriji Vegom ad Art ob klavirski spremljavi pianista Zorana Skrinjarja in uvodnih besedah Jožeta Hudečka odprli skupinsko razstavo male plastike, keramike, slik in grafik družine Zelenko.
Razstava slikarja Živka Marušiča
15. 10. 1999 18.30
Drevi bodo v gradu Podsreda kot zadnjo v letošnji umetniški sezoni odprli razstavo del akademskega slikarja Živka Marušiča. Slikar, ki ga prireditelji iz Kozjanskega parka predstavljajo kot trenutno enega najvidnejših slovenskih umetnikov, bo postavil na ogled petnajst olj velikega formata, ki jih je izbral iz svojih dveh ciklov, nastalih v letih 1996 in 1997. Med njimi sta tudi dva avtoportreta.
Na Dunaju razstava World Press Photo
14. 10. 1999 21.16
V dunajski palači Palffy bodo od 15. oktobra do 7. novembra na ogled najboljše svetovne fotografije iz leta 1998.
Razstava Michelangelovih zgodnjih del
07. 10. 1999 15.25
Razstava z naslovom Mladost Michelangela, ki so jo danes odprli v Firencah, nudi prvo priložnost za ogled celotnega zgodnjega dela umetnika v vsej njegovi raznolikosti. Na razstavi so združene risbe, slike, dokumenti in skulpture, ki jih je Michelangelo v mladosti ustvaril v Firencah in Rimu. Razstava bo na ogled v Casi Buonarotti in Orožarski sobi v Palazzo Vecchio do 9. januarja prihodnje leto. Dela, ki so na ogled, so med drugim posodili pariški Louvre, Metropolitan Museum iz New Yorka in londonska National Gallery.
V Parizu razstava zbirke Thea Van Gogha
01. 10. 1999 18.45
Theo Van Gogh (1857-1891), sicer bolj znan kot brat in mecen znamenitega Vincenta Van Gogha, je imel ''izostreno'' oko za nove talente, ki so kasneje postali velikani slikarstva. Po muzeju Van Gogh v Amsterdamu se je spominu tega izjemnega trgovca s slikami sedaj poklonil še pariški muzej D'Orsay, kjer si bo mogoče do 9. januarja prihodnje leto ogledati okoli 130 del iz njegove zbirke. Med njimi so mojstrovine Degasa, Gaugina ter Renoirja. Na razstavi bodo seveda predstavili tudi slike Vincenta Van Gogha obenem z njegovo korespondenco, fotografijami in številnimi drugimi predmeti iz Van Goghovega muzeja v Amsterdamu.
''Senzacija'' slika razburila ameriški senat
01. 10. 1999 08.41
Ameriški senat se je pred kratkim soglasno odločil, da bo umaknil svoja sredstva iz sklada za muzej umetnosti v Brooklynu, če odgovorni v muzeju umetnosti v Brooklynu ne bodo odpovedali sporne razstave, na kateri bo na ogled slika Device Marije, pokrita z iztrebki. Glasovanje je predlagal senator Bob Smith, ki je izjavil, da lahko ljudje delajo in slikajo, kar želijo, vendar pa vladi ni potrebno dajati denarja za takšne ''ničvrednosti''. Newyorški župan Rudolph Guilliani pa je zagrozil, da bo ukinil sedem milijonov dolarjev sredstev iz mestnega proračuna, namenjenih za razstavo, če sporne slike ne bodo umaknili.
Izšel je Microsoft Picture It! 2000
29. 09. 1999 12.18
Microsoft je predstavil najnovejšo različico svojega nagrajenega izdelka za urejanje fotografij Picture It!(R) 2000. Microsoft(R) Picture It! 2000 je namenjen tistim, ki želijo vnašati svoje fotografije v PC, jih urejati in izboljševati ter jih deliti s prijatelji in družino. Nova različica programa še izdatneje podpira uporabo spleta, saj vsebuje nova orodja za izdelavo spletnih strani, spletnih diapredstavitev in spletnih fotoalbumov.
Krst likovnega razstavišča
28. 09. 1999 14.44
Na ljubljanskem Magistratu bodo drevi ob 19. uri krstili novo likovno razstavišče. Prvi bo v osrednjem atriju na Mestnem trgu 1 razstavljal 35-letni domači slikar Janez Kardelj. Na slovesnosti bosta govorila Metka Rosbaud z oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost pri mestni občini Ljubljana ter pisatelj in kritik Jože Hudeček.
Oskrunil dela Salvadorja Dalija
24. 09. 1999 18.59
Neki nepridiprav je med razstavo v Carigradu poškodoval dve sliki slavnega španskega umetnika Salvadorja Dalija. 21-letnik, ki si je razstavo ogledoval skupaj s prijateljem, je s pestjo udaril po zaščitnem steklu in s svojo krvjo oskrunil Dalijeva potreta Leonarda da Vincija in Michelangela. Dvojica je ob prihodu v Atatuerkov kulturni center v Carigradu začela kričati: ''Zakaj tukaj nihče ne nosi naglavnih rut'' in ''Zakaj so na ogled slike golih žensk?'' Svoj nekulturni pohod sta končala v priporu.