slovenski les
Začetek ocenjevanja škode v gospodarstvu po požaru na goriškem Krasu
09. 08. 2022 14.53
Skupno okoli 50 lastnikov zasebnih gozdov na goriškem Krasu zaključuje spravilo lesa, ki so ga zaradi julijskega obsežnega požara tam interventno posekali. Medtem imajo delavci družbe Slovenski državni gozdovi za spravilo lesa še čas do 20. avgusta. Gospodarsko ministrstvo pa bo zbiralo oceno škode v julijskem požaru na goriškem Krasu, ki so jo utrpele gospodarske družbe, samostojni podjetniki, posamezniki, zavodi in zadruge na strojih, opremi, zalogah in izpadu prihodka v občinah Komen, Miren-Kostanjevica in Renče-Vogrsko. Oškodovanci morajo oceno škode poslati do 29. avgusta.
Na Krasu že poteka izvoz lesne mase in čiščenje pogorišča
03. 08. 2022 11.20
Ob požaru na goriškem Krasu je bilo za zaustavitev ognjene stihije potrebno narediti več interventnih posekov gozda. Les iz teh posek mora biti po uredbi poveljnika Civilne zaščite odstranjen do 20. avgusta, saj lahko v primeru novega požara predstavlja nova žarišča. Prizorišče so si ogledali tudi pristojni s kmetijskega ministrstva in predstavniki Zavoda za gozdove in podjetja Slovenski državni gozdovi, ki so poudarili, da mora biti lesa masa čim prej odstranjena, saj predstavlja nevarnost za ponoven vžig.
Načrt sanacije gozda na Krasu mora biti izdelan do 1. oktobra
02. 08. 2022 09.53
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) mora do 1. oktobra izdelati načrt sanacije gozda na Krasu, ki ga je julija prizadel obsežen požar. V procesu izdelave načrta sanacije bo potekalo tudi ocenjevanje škode. Obnova gozda bo trajala več let, lahko tudi desetletij. Gozd na območju požara bo dobil drugačno podobo, so za STA poudarili na ZGS. Ob požaru na goriškem Krasu je bilo za zaustavitev ognjene stihije potrebno narediti več interventnih posekov gozda. Les iz teh posek mora biti po uredbi poveljnika Civilne zaščite odstranjen do 20. avgusta, saj lahko v primeru novega požara predstavlja nova žarišča. Lastniki gozdov, ki želijo sami odpeljati les, imajo za to le še teden dni časa.
Intervencijsko posekan les mora čim prej iz gozda, čas za drva bo pozneje
27. 07. 2022 18.26
Ob ustvarjanju protipožarnih presek, da se obsežen požar na Krasu ne bi še bolj širil, so posekali številna drevesa. "Sekalo se je vse: državne, občinske, zasebne parcele," je dejal župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar. Ta lesna masa, ki zdaj leži na tleh, pa je zelo nevarna, saj se bojijo, da bi prišlo do ponovnega vžiga. Zato bo sledilo pospravilo intervencijsko posekanega lesa na koridorjih, kjer so sekali. Danes je bila izdana odredba, da bo do 20. avgusta treba odstraniti ta požagani les. Zasebni lastniki ga lahko do 8. avgusta odstranijo sami, če se bodo odločili za to, morajo to sporočiti do 1. avgusta. Les se bo vozil na deponijo, kjer bo zmlet v sekance in nato prodan na trgu, denar pa bo čim bolj pravično razdeljen lastnikom. Za lokacijo odvoza so izbrali območje pod Cerjem, ki je dostopno tudi za tovornjake. Stroške odstranjevanja lesa bo prevzela država.
Jungels zasluženo do etapne zmage, Pogačar z zaključnim sprintom 5., Roglič 14.
10. 07. 2022 16.07
Luksemburžan Bob Jungels (AG2R Citroen) je zmagovalec devete etape kolesarske dirke po Franciji. Devetindvajsetletnik je bil po dolgem samostojnem begu najmočnejši iz skupine ubežnikov, v ozadju pa je Tadej Pogačar skupaj z ekipo UAE Team Emirates ubranil rumeno majico vodilnega in v primerjavi z večino tekmecev znova pridobil nekaj sekund.
Skrbi Tadeja Pogačarja: Virus ni tekmec, lahko pa vpliva in uniči Tour
10. 07. 2022 08.11
Prvi kolesar moštva UAE Emirates Tadej Pogačar je vodilni v boju za skupno zmago na sloviti dirki po Franciji. Slovenski kolesar ima lepo prednost pred tekmeci, toda do konca Toura karavano čaka še kar lepo število kilometrov. Enega kolesarja je moštvo UAE Emirates že izgubilo zaradi okužbe z novim koronavirusom, zato je tudi Pogačar previden, saj tudi navijači, ki spremljajo etape, povečujejo možnost okužbe.
Kako bi energetsko draginjo reševali nevladniki?
07. 07. 2022 16.25
Nevladne organizacije so predstavile nabor ukrepov, ki jih predlagajo vladi za reševanje energetske draginje s socialno in podnebno problematiko. Predloge ukrepov, ki so tako kratkoročni kot dolgoročni, so v sredini junija že posredovali na vlado in pristojna ministrstva, a odzivov zaenkrat še niso prejeli.
Požar nad Preddvorom: 'Na koncu sta bila ves trud in vsaka kapljica znoja poplačana'
10. 04. 2022 10.28
"Gasilci so na terenu pustili svojo dušo in srce, ponovno smo dokazali, da v gasilstvu ne poznamo občinskih, regijskih in celo državnih meja," o požrtvovalnem delu svojih kolegov pravi vodja intervencije največjega požara na Gorenjskem. Na pogorišču na Potoški gori, kjer že rastejo žafrani, nam je med drugim pojasnil, kako se je rešilo 17 ujetih gasilcev, s čim vse so ustavljali plamene in česa ognjeni zublji začuda niso pogoltnili.
Kako bi stranke gospodarile z gozdovi: Denar od lesa za pokojnine, posegi v SiDG ...
09. 04. 2022 11.51
Da je gozd naše veliko bogastvo, se politika strinja že nekaj časa, a praksa pravi, da je naše bogastvo vedno znova tudi skušnjava. Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je namreč, po kadrovskih menjavah sodeč, v ospredju vsake vlade. A o kvaliteti upravljanja bi se dalo razpravljati, v oči bodejo že kraje lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, a jih menda nihče ne opazi. Kakšno upravljanje gozdov pa stranke napovedujejo pred volitvami?
Ali bi Slovenci imeli Češko kočo, če ne bi zgradili planinskega zavezništva s Čehi?
02. 04. 2022 16.44
Gore so globoko zakoreninjene v srca Slovencev in zgodovino naše države. Redno jih obiskuje več kot 315.000 Slovencev, Triglav smo sprejeli kot simbol slovenstva. Hribi pa ne pomenijo zgolj užitkov, občutka svobode in sreče ob osvojenem vrhu, ampak so tudi dober zgled prijateljstva in vezi med narodi. Sinonim tega je zagotovo Češka koča nad Jezerskim, ki so jo pred 122 leti zgradili Čehi, ki so bili pred prvo svetovno vojno zelo aktivni v naših gorah. O trdnem češko-slovenskem planinskem sodelovanju in Češki koči je zdaj nastal tudi igrano-dokumentarni film, čigar avtor je publicist in zbiralec zgodovinskega gradiva ter veliki prijatelja Slovenije Ladislav Jirásko.
ANALIZA PRVI DEL: Kako bi politične stranke reševale največje izzive časa?
28. 03. 2022 06.00
Pred prvim velikim predvolilnim soočenjem predsednikov največjih političnih strank, ki je na sporedu nocoj ob 20. uri na POP TV, objavljamo poglobljeno analizo volilnih programov. Kakšne ukrepe bi sprejeli, da nas prihodnjo zimo ne bo zeblo in bodo police še vedno založene s hrano? Si bodo mladi lahko privoščili lastno stanovanje? Danes je stanje še slabše kot pred štirimi leti. Kaj pa zunanja politika? Večina strank je zvezi Nato denimo še vedno naklonjena.
Slovenski gozdovi – politični fevd?
26. 03. 2022 07.00
Slovenija je dežela gozdov. Ti pokrivajo več kot polovico države, to pa nas uvršča v sam evropski vrh. Petina gozdov je v državni, 77 odstotkov v zasebni lasti, trije odstotki so v lasti lokalnih skupnosti. Največji zasebni lastnik gozdov v Sloveniji je Katoliška cerkev, zlasti Nadškofija Ljubljana. Sicer pa je lastništvo zasebnih gozdov zelo razdrobljeno, 286 tisoč gozdnih posesti ima več kot 400 tisoč lastnikov. In gozdovi – to je dejstvo – so bogastvo. Tudi dobesedno. Po nekaterih ocenah so namreč vredni več kot 20 milijard evrov, samo državni okoli 2 milijardi. Apetiti so torej ogromni. Kdo obvladuje gozdove? Znamo gospodariti z njimi?
Rekord: kupec iz Italije za hlod iz slovenskih gozdov ponudil 47.838 evrov
18. 02. 2022 10.24
Letošnja licitacija vrednejšega lesa na Koroškem je postregla z novimi rekordi. Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja rebraša iz državnih gozdov, za katerega je kupec iz Italije ponudil kar 23.800 evrov po kubičnem metru oz. 47.838 evrov za celotni hlod. Doslej je bila najvišja cena 18.900 evrov za kubični meter, tokrat pa so 20 tisočakov dosegli kar štirje hlodi.
Včasih je bil gozd kmetova banka, zaradi podnebnih sprememb le še hranilnik?
17. 02. 2022 06.00
Če so še pred 20 leti v slovenskih gozdovih prevladovali iglavci, je zdaj 55 odstotkov listavcev. Vzrok so ujme in podnebne spremembe, ki bodo sooblikovale naše gozdove tudi v prihodnje. Temu se bo morala prilagoditi lesnopredelovalna industrija, ki zdaj v več kot 80 odstotkih sloni na predelavi iglavcev. Na ministrstvu za gospodarstvo si želijo vlagatelja, ki bi vložil v žago za predelavo listavcev. Sovlagatelje za vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov išče tudi državni SiDG. Na koncu se bomo morali prilagoditi tudi kupci, če bomo še želeli kupovati izdelke iz slovenskega lesa, in pa manjši lastniki gozdov. Včasih je namreč gozd veljal za kmetovo banko, a zdaj se tržno najzanimivejše drevesne vrste umikajo iz nižin.
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00
Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
Absurd – hlodovino izvažamo, uvažamo pa izdelke iz slovenskega lesa
15. 02. 2022 06.00
Čeprav lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zadnja leta doživlja razcvet, še zdaleč nismo tam, kjer bi želeli biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo predelovalno industrijo boljše razvito, pri nas pa še vedno nimamo npr. proizvodnje ivernih plošč. Podjetja morajo polizdelke popolnoma uvažati iz tujine, ti pa so lahko tudi narejeni iz slovenskega lesa, ki smo ga izvozili. Kako naprej, kakšni so načrti?
'Zunanji izvajalci životarimo za slovenske državne gozdove'
14. 02. 2022 06.00
Sečnjo dreves in spravilo s traktorjem v državnih gozdovih, s katerimi upravlja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), izvajajo večinoma zunanji izvajalci. Kriterij za oddajo del je najnižja cena na javnem naročilu, zato izvajalci, čeprav se že več kot deset let ukvarjajo z gozdarstvom, ne bodo preživeli, opozarjajo nekateri med njimi. Kako na očitke odgovarja SiDG?
Lesna industrija je bila paradni konj na trgu bivše Jugoslavije
11. 02. 2022 06.01
V času Jugoslavije je bil les 'paradni konj', Slovenija pa znana po uspešnih podjetjih na področju predelave lesa. Zaradi izgube trga, slabega prilagajanja spremembam in privatizacije so ta podjetja propadla. Sledilo je več kot desetletno obdobje zatona lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. V podjetjih iz tistega časa pravijo, da je država pozabila nanje. Kakšno je stanje danes? Se lesna industrija pobira?
Ujme in lubadar podrli za 8000 olimpijskih bazenov lesa
07. 02. 2022 06.00
V zadnjih osmih letih so morali v slovenskih gozdovih posekati za 8000 olimpijskih bazenov, polnih lesa, poškodovanega v žledu, vetrolomih in snegolomih, nato ga je načel še smrekov lubadar. Usoda naših gozdov je negotova zlasti zaradi podnebnih sprememb. V prihodnjih desetletjih se bo smreka umikala na višja območja, v težavah je tudi bukev. Naši gozdovi bi lahko bili čez 50 let bolj podobni mediteranskim.
Kje konča državni les – doma ali v tujini?
03. 02. 2022 06.00
Podpora in oskrba domače lesnopredelovalne industrije, tudi to je bil razlog za ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi. Skoraj 180 podjetij, ki ima za nakup lesa sklenjene dolgoročne pogodbe, mora les predelati doma. A dva od petih največjih kupcev – Megales in GG Bled – v letu 2020 dolgoročne pogodbe nista imela. Kaj to pomeni? Da nista bila zavezana k predelavi lesa v Sloveniji? Kje je končal ta les? Medtem, ko domača podjetja opozarjajo, da lesa ne dobijo dovolj in ga morajo kupovati na tujih trgih, pa so na seznamu dolgoročnih pogodbenikov tudi tujci.
Evenepoelu prva etapa dirke po Valencii, Mohorič deveti
02. 02. 2022 20.12
Belgijski kolesar Remco Evenepoel si je na dirki po Valencii priboril pozno darilo za 22. rojstni dan, ki ga je praznoval 25. januarja. Dobil je prvo, zahtevno, 166,7 kilometra dolgo etapo od Les Alqueriesa do Torralbe, ki se je zaključila z vzponom.
Iz gozdov ukradli 100 kamionov državnega lesa
02. 02. 2022 06.00
Več kot tisoč kubičnih metrov lesa vsako leto izgine iz državnih gozdov. Največ pokradenega lesa iz gozdov v lasti države, ki se razprostirajo na 12 odstotkih površine Slovenije, so zabeležili v letu 2020, ko so izmaknili kar za 100 polnih tovornjakov lesa. Večinoma morajo storilci najprej drevesa posekati in jih s tovornjaki izvleči iz gozdov. Zato je vprašanje, kako lahko takšna dejanja ostanejo neopažena. Sodnih epilogov skorajda ni. Ukraden les iz slovenskih gozdov konča tudi v Avstriji in Italiji.
Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev
01. 02. 2022 06.00
Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?
Gozdovi – politični fevd?
30. 01. 2022 07.02
Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je, sodeč po kadrovskih menjavah, v ospredju vsake vlade. Na čelo družbe, ki obvladuje petino vseh gozdov, ustanovili pa so jo na pobudo takratnega SD-jevega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, vselej postavijo človeka iz vladajoče garniture. Pa zna država, ki je po gozdnatosti v evropskem vrhu, za Finsko in Švedsko, izkoristiti to izjemno naravno bogastvo? Kako kraj lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, nihče ne opazi? Kaj pomeni izjemna razdrobljenost gozdov, imamo jih kar 413 tisoč? Največji med zasebnimi lastniki pa Rimokatoliška cerkev. Zakaj smo tujcem odprli vrata na stežaj, kaj se dogaja z lesnopredelovalno industrijo in koliko je v resnici vreden naš les?
Slovenski oblikovalci, globalne oblikovalske zvezde
16. 01. 2022 07.00
Kdo so in kaj počnejo globalne oblikovalske zvezde iz Slovenije: Nika Zupanc, Rok Predin, Olga Košica in Peter Movrin? Osvajajo ves svet – od Italije, Francije, Londona, Amerike, Kitajske, Koreje. Najemajo jih zvezde svetovnega formata – od Rolling Stonesov, U2, Lady Gaga, Jennifer Lopez, do Philippa Starcka in Mashe Ma. Kakšno vlogo pri tem igra talent, kakšno garanje, vztrajnost, drznost, avtentičnost in nenazadnje glasnost?
Na Vuelti 2022 novi vzponi, zahteven drugi teden in morebitni spopad Pogačar - Roglič
16. 12. 2021 21.02
Organizatorji kolesarske dirke po Španiji so predstavili razgibano traso 77. izdaje, ki bo na sporedu med 19. avgustom in 11. septembrom prihodnje leto. Zadnje tri izdaje Vuelte je dobil slovenski as Primož Roglič, v letu 2022 pa utegne na Vuelti drugič v karieri nastopiti tudi njegov rojak Tadej Pogačar.
Genska napaka dviga ceno: hlod gorskega javorja rebraša prodali za 32 tisoč evrov
10. 12. 2021 20.27
Si predstavljate, da bi za hlod odšteli skoraj 32 tisoč evrov? Za to rekordno vsoto je bil na dražbi prodan gorski javor rebraš z območja Novega mesta. Kupili so ga kupci iz Nemčije, ki bodo les uporabili za izdelavo vrhunskih glasbil ter opremljanje luksuznih plovil in avtomobilov. In kaj je razlog za tako visoko ceno? Verjeli ali ne – genska napaka na drevesu, ki je med kupci izjemno zaželena.
Uspešna dražba hlodovine: presegli naj bi doslej najvišjo ceno za kubični meter
06. 12. 2021 17.52
Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je izpeljala svojo prvo dražbo, na kateri je kupcem ponudila vrednejše gozdne lesne sortimente. Na voljo je bilo okoli 650 kubičnih metrov hlodovine, prodali so skoraj vso, je povedal poslovni direktor Matjaž Juvančič, ki pa še ne ve, kakšne so bile končne cene. "Imam le neuradne informacije, da naj bi presegli dosedanjo najvišjo ceno, ki je bila dosežena za kubični meter v Sloveniji, to je 15.000 evrov," je dejal.
SMC in GAS postala Konkretno in ostala brez članstva v evropski Alde
04. 12. 2021 10.28
Na kongresu sta se združili Stranka modernega centra in Gospodarska aktivna stranka, nova stranka, ki se bo imenovala Konkretno, pa bo s tem tudi uradno začela priprave na volitve. Tako pa se je stranki SMC po statutu zavezništva evropskih liberalnih strank prenehalo članstvo v Alde. Vodenje nove stranke je prevzel trenutni predsednik stranke SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot so sporočili, je program nove stranke usmerjen v družbeni in gospodarski razvoj Slovenije in vsebuje šest programskih prioritet.
Cene drv, energenta podeželja, so najvišje v zadnjih desetih letih
29. 11. 2021 06.00
Polovica slovenskih gospodinjstev se najraje ogreva na lesna goriva. Tisti, ki za ogrevanje uporabljajo drva ali pelete, bodo letošnjo kurilno sezono plačali več. Drugače je pri sekancih, tam je cena celo upadla. V primerjavi s kurilnim oljem so peleti 45 odstotkov cenejši, sekanci pa kar 82 odstotkov. Podjetja, ki uporabljajo les kot primarno surovino, opozarjajo, da je cena trikrat narasla.