slovenski narod
Mancino odgovoril Kučanu
25. 11. 2000 00.00
Predsednik italijanskega senata Nicola Mancino je v odgovoru na pismo, ki mu ga je v zvezi z zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji 13. novembra poslal slovenski predsednik Milan Kučan, zapisal, da ni pogojev, da bi senat sprejel zakon pred začetkom razprave o proračunu.
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.
Še en slovenski "ne"
02. 10. 2000 00.00
Slovenija nikoli ne bo sprejela federalizacije Evropske unije. Prav tako pa je Slovenija odločno zavrnila predlog, na podlagi katerega bi lahko manjše države članice EU le v skupinah enakopravno odločale z velikimi in močnimi državami, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, piše v Vjesniku Boris Buden v zvezi s slovenskimi izjavami na okrogli mizi, ki je v okviru srečanja slovenskih in avstrijskih politologov in zgodovinarjev in v organizaciji koroških Zelenih potekala letos poleti v Pliberku.
Prvi skupni tabor SLS+SKD
10. 09. 2000 00.00
Na
Presenečenja na taboru SLS+SKD
10. 09. 2000 00.00
Na mariborskem snežnem stadionu je potekal 1. tabor združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Dober mesec pred volitvami so
Arhar in Bučar o Sloveniji in EU
02. 09. 2000 00.00
Še zadnja okrogla miza na deseti Dragi mladih z naslovom Kaj bo jutri pomembno za naš obstoj je v dopoldanskih urah potekala v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Spregovorila sta guverner Banke Slovenije France Arhar in predsednik prvega slovenskega parlamenta France Bučar. Slednji je uvodoma poudaril, da slovenska politična elita še ni dala nobenega odgovora na vprašanje, kakšno je mesto Slovenije v EU in v svetu in kako bo v tem svetu obstajala. Slovenski narod se je balkaniziral in ne drži koraka z razvito Evropo. To breme ga ovira, da bi deloval kot moderna družba, je menil Bučar.
10. obletnica spravne slovesnosti v Rogu
08. 07. 2000 20.59
Predsednik države Milan Kučan je v spremstvu žene Štefke in Spomenke Hribar ob današnji deseti obletnici spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu položil venec na to grobišče. Predsednik države je v pisni izjavi ob tej priložnosti ponovil besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, 'ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin', kot jih je izrekel že na slovesnosti pred desetimi leti. Takrat se je predsednik Kučan poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Kot je v izjavi poudaril predsednik države Kučan, imajo vsi mrtvi pravico do imena na grobu in do miru v njem. 'Samo na podlagi pietete do mrtvih je mogoče spravno sožitje med živimi, je mogoča strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim in ne drug proti drugemu. Politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva', je menil Kučan. Nadaljeval je, da so tudi s spravno slovesnostjo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni. Ob tem je izpostavil, da 'kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, tako ju potrebujemo tudi danes, ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije'. Predsednik Kučan meni, da je vsak narod zase odgovoren sam. Kot narod in država se bomo po predsednikovih besedah ohranili le s skupnimi močmi in 'prijazno življenje si bomo omogočili, če bomo sprejeli našo notranjo različnost, individualnost vsakogar izmed nas in se med seboj spoštovali'.
Slovesna maša v spomin na Friderika Barago
02. 07. 2000 19.54
V Knežji vasi pri Dobrniču na Dolenjskem so danes v okviru Baragovih dni v spomin na slovenskega misijonarja in jezikoslovca, t.i. apostola Indijancev, Friderika Ireneja Barago (1797-1868), ki je kot misijonar vse svoje življenje posvetil ohranjanju zadnjih ostankov indijanskih plemen v Severni Ameriki in njihove kulture, pripravili slovesno mašo, ki jo je ob somaševanju domačih župnikov daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode.
Letošnje romanje na Brezje slovesnejše
24. 06. 2000 17.41
Na današnjem tradicionalnem, že 32. slovenskem romanju bolnikov, invalidov in starejših se je zbralo več tisoč romarjev iz vse Slovenije. Letošnje srečanje je bilo po besedah beograjskega nadškofa Franca Perka, ki je v navzočnosti slovenskih škofov vodil letošnje bogoslužje, še slovesnejše, saj poteka v svetem letu, je poročal Radio Slovenija.
Spravna spominska slovesnost
19. 06. 2000 08.47
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila včeraj že deseta spominska spravna slovesnost. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ki je bil v svoji pridigi kot vedno kritičen do povojne oblasti in prejšnje slovenske vlade.
V Ogleju več tisoč slovenskih romarjev
27. 05. 2000 16.27
Več tisoč slovenskih romarjev, ki so jih vodili slovenski škofje z ljubljanskim nadškofom Francom Rodetom na čelu, se je danes zbralo pri sveti maši v romarskem središču v starokrščanski baziliki v Ogleju. Svetoletno romanje slovenske Cerkve v jubilejnem letu 2000 v Oglej, ''mater mnogih Cerkva'', nosi naslov Svetoletno romanje h koreninam naše vere.
450. obletnica izida prve slovenske knjige
15. 03. 2000 15.03
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki kot civilno društvo deluje peto leto, je danes predstavilo dejavnosti, s katerimi naj bi v letošnjem letu obeležili 450. obletnico izida prve slovenske knjige. Leta 1550 je namreč Primož Trubar v Rothenburgu napisal in v Tübingenu natisnil prvi dve slovenski knjigi: Katekizem in Abecednik.
Razstava slik Boža Kramolca v Kanadi
03. 03. 2000 09.10
Slovenski veleposlanik v Ottawi Božo Cerar je v sredo odprl razstavo slik v Kanadi živečega slovenskega slikarja Boža - Teda Kramolca. Njegova dela so razstavljena v več pomembnih galerijah v Kanadi, med drugim v Narodni galeriji v Ottawi. Tokratno razstavo, katere otvoritve se je med številnimi slovenskimi izseljenci udeležil tudi kardinal in torontski nadškof Alojzij Ambrožič, so pripravili v kraju Etobicok blizu Toronta.
Izšla knjiga Prva odločitev Slovencev za Slovenijo
21. 02. 2000 18.29
Pri založbi Nova revija v zbirki Korenine je izšla knjiga Staneta Grande z naslovom Prva odločitev Slovencev za Slovenijo. V knjigi je predstavljeno dogajanje v letu 1848, ko so Slovenci z več tisoč podpisi takratnemu parlamentu in vladarju izrazili zahtevo po lastni državni enoti. Obsežna knjiga je sestavljena iz študije in številnih dokumentov.
Počastitev kulturnega praznika v Buenos Airesu
10. 02. 2000 16.46
Slovenski veleposlanik v Argentini Janez Žgajnar je na slovenski kulturni praznik v svoji rezidenci priredil sprejem, ki se ga je udeležilo preko 120 najuglednejših predstavnikov vseh slovenskih društev in uglednih posameznikov.
Leto 2000 - Prešernovo leto
28. 12. 1999 16.00
Slovenska vlada je na predlog ministrstva za kulturo določila leto 2000 za Prešernovo leto - leto kulture. Dvestoletnica Prešernovega rojstva sovpada s prelomom tisočletja, zato je to priložnost za novo samospraševanje o pesnikovem pomenu za slovenski narod in vsakega posameznika.
Dan reformacije - slovenski državni praznik
31. 10. 1999 11.26
Danes je dan reformacije, ki je od leta 1992 tudi slovenski državni praznik, posvečen kulturi. Na današnji dan leta 1517 je nemški teolog Martin Luther na grajsko cerkev v Wittenbergu pribil svojih znamenitih 95 tez, v katerih je opozarjal na napake Rimskokatoliške cerkve. Razvilo se je reformacijsko gibanje kot izraz novoveške duhovne revolucije. Razširilo se je tudi izven nemških dežel in privedlo do razkola v Cerkvi ter nastanka novih, od papeža neodvisnih Cerkva.
Papež Janez Pavel II. razglasil Slomška za blaženega
19. 09. 1999 17.21
Papež Janez Pavel II. je prispel v Maribor na svoj drugi obisk v Slovenijo, potem ko je bil v naši državi že maja 1996. Papež je po prihodu na mariborsko letališče, kjer so ga med drugim sprejeli predsednik države Milan Kučan, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, mariborski škof Franc Kramberger ter apostolski nuncij nadškof Edmund Farhat, s papamobilom prispel na Betnavo v Mariboru, kjer ga je pozdravilo okoli 170.000 ljudi.
Jelinčič poziva Rodeta k treznosti in spravljivosti
16. 08. 1999 15.31
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je v današnji izjavi za javnost izrazil zgroženost nad pridigo dr. Franca Rodeta na nedeljskem prazničnem bogoslužju na Brezjah. Izrazil je tudi pretresenost SNS zaradi Rodetovih domnevnih ''pozivov na sveto vojno in državljansko pokorščino''.
Sto let slovenskega romana v Trstu
08. 12. 1998 15.00
V Peterlinovi dvorani v Trstu so sinoči predstavili dve novi knjigi, s katerima želi založba Mladika proslaviti prvih sto let slovenskega romana v Trstu. Gre za ponatis romana Marice Nadlišek Bartol Fata morgana, ki je začel točno pred sto leti izhajati v Ljubljanskem zvonu, in za nov roman Alojza Rebule z naslovom Cesta s cipreso in zvezdo. Izdala ju je tiskarna Graphart v Trstu, roman Fata morgana je opremil Štefan Pahor, platnico romana Cesta s cipreso in zvezdo pa krasi Van Goghova slika.
Zmago Jelinčič: SNS ne bo med podpisniki deklaracije in izjave o narodni spravi
06. 07. 1998 14.45
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je na predsednika državnega zbora Janeza Podobnika danes naslovil pismo, v katerem izraža svoje stališče do deklaracije in izjave o narodni spravi. SNS po Jelinčičevih besedah vztraja pri svoji prvotni odločitvi, ''da ne sodeluje pri sprejemanju formalnih aktov o narodni spravi, ker meni, da so takšni akti povsem nepotrebni in v škodo samostojni Sloveniji''.
SSK poziva k sprejetju spravnih listin
03. 07. 1998 16.00
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) kot organizacija slovenske civilne družbe, ustanovljena prav z mislijo na slovensko narodno spravo, državno osamosvojitev in demokratizacijo, je danes pozvala poslance in vodstva parlamentarnih strank, naj sprejmejo Deklaracijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in Izjavo o narodni spravi in tako končno naredijo zgodovinski korak, ki je njihova dolžnost in ki ga od njih pričakuje slovenski narod.
Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik na obisku pri papežu
18. 12. 1997 16.16
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je včeraj obiskal Vatikan, kjer ga je po splošni jutranji avdienci sprejel papež Janez Pavel II.
Čestitke Milanu Kučanu ob izvolitvi
25. 11. 1997 17.58
Slovenski predsednik <b>Milan Kučan</b> še naprej prejema številne čestitke ob ponovni izvolitvi. Med drugim je danes prejel čestitko češkega predsednika <b>Vaclava Havla</b>, ki je izrazil iskreno zadovoljstvo, da so se slovenski državljani z izvolitvijo predsednika Kučana odločili za nadaljevanje poti, ki so si jo izbrali že ob osamosvojitvi, to je demokracije, tržne ekonomije, svobode in enakopravnosti državljanov ter vključevanja v evropske in atlantske integracije.