slovesnost
Brdarjev kiparski prispevek
05. 04. 2001 00.00
Na ploščadi pred Goriško knjižnico Franceta Bevka je potekala slovesnost ob postavitvi skulpture Jakova Brdarja "Bor na obali" iz cikla Pridiga ptičem, ki je obogatila zbirko kiparskih stvaritev na prostem, v Hitovi galeriji Paviljon pa so odprli še razstavo Brdarjevih skulptur. Brdarjeva skulptura je nova pridobitev stalne zbirke kiparskih stvaritev na prostem, ki so jo v novogoriškem podjetju Hit zasnovali pred približno tremi leti. Takrat so namreč z ministrstvom za kulturo podpisali posebno pogodbo o financiranju kulturnih projektov in z njo sprejeli obveznost, da bodo v petih letih finančno omogočili ustvarjanje kiparskih del slovenskim likovnim umetnikom in postavitev njihovih skulptur v mestu ali v njegovi bližnji okolici.
Praznujejo topničarji SV
23. 03. 2001 00.00
Ob 23. marcu, dnevu artilerije Slovenske vojske (SV), je bila dopoldne v vojašnici Postojna, kjer domuje 2. operativno poveljstvo SV, priložnostna slovesnost. Osrednji govornik je bil načelnik rodov SV, polkovnik Tomislav Drolc, ki je opozoril na bogato tradicijo artilerijskega rodu SV. Topničarji so namreč za svoj praznik izbrali dan, ko se je leta 1754 rodil velik matematik in priznan topničar Jurij Vega. Ta naj bi poleg barona Andreja Čehovina poosebljal zgodovino oz. tradicijo artilerije SV.
Milena Dravić je igralka stoletja
10. 03. 2001 00.00
V Beogradu bodo danes znani filmski in gledališki igralki Mileni Dravić izročili nagrado "igralka stoletja". Izbrali so jo bralci dnevnika Večernje novosti. Slovesnost bo ob gostovanju Centra za kulturo iz Tivta na sceni Beograjskega dramskega gledališča, kjer bodo gosti iz Črne gore izvedli delo Bokeški D-mol, besedilo Stevana Koprivice v režiji Milana Karađića. Milena Dravić v tej predstavi igra Marijo, mater mlade Katarine. V tej vlogi nastopa Jelena 195144okić, ki bo ob tej priložnosti prejela nagrado "Miloš Žutić" za najboljšo žensko vlogo v letu 2000. Podeljuje jo Združenje dramskih umetnikov Srbije.
Stokrat daroval kri
09. 03. 2001 00.00
V mariborski bolnišnici, na oddelku za transfuziologijo in imunohematologijo, je danes zjutraj že stotič daroval kri Jože Lorbek, upokojeni mizar iz Hoč pri Mariboru. Ob tej priložnosti so pripravili manjšo slovesnost, na kateri so se stokratnemu darovalcu krvi poleg predstavnikov bolnišnice zahvalili tudi predstavniki mariborske organizacije Rdečega križa. Lorbek je kri prvič daroval julija 1969.
Slovesnost ob obletnici zmage v zalivski vojni
26. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je na današnji slovesnosti ob 10. obletnici zmage zavezniških sil v zalivski vojni, ki so jo pripravili v Kuvajtu, poudaril, da bo kljub iraškemu voditelju Sadamu Huseinu na območju zaživela in uspevala svoboda. Poleg Powella, ki je bil v času zalivske vojne načelnik združenega poveljstva ameriške vojske, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush st. in Norman Schwartzkopf, ki je bil poveljnik ameriških sil v zalivski vojni. Ameriški predstavniki so se tudi poklonili spominu na kakih 300 ameriških žrtev vojne.
V Kopru gala koncert ob kulturnem prazniku
09. 02. 2001 00.00
Koprska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je priredila v telovadnici osnovne šole Anton Ukmar na Markovcu gala koncert s podelitvijo priznanj Zveze kulturnih društev mestne občine Koper. V uvodu v slovesnost ob kulturnem prazniku je zbrane nagovoril koprski župan Dino Pucer, slavnostni govornik pa je bil Ciril Zlobec. Program prireditve, kjer se je zbralo 450 nastopajočih, sloni na predstavitvi ljubiteljskega zborovskega, orkestrskega, plesnega in gledališkega udejstvovanja v koprski občini.
Slovesno na kulturni praznik
08. 02. 2001 00.00
Obletnico Prešernove smrti so z različnimi kulturnimi prireditvami zaznamovali na različnih koncih Slovenije. Še posebno slovesno je bilo v Prešernovi rojstni vasi Vrbi, kjer so dopoldne pripravili kulturni program pred spomenikom Franceta Prešerna, popoldne pa je bila tradicionalna slovesnost v pesnikovi rojstni hiši.
Bernekerjeva nagrada in Jurčičeva priznanja
08. 02. 2001 00.00
V Slovenj Gradcu je bila osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, na kateri so podelili Bernekerjeve plakete in nagrado, ki jo za dosežke v kulturi že več kot dve desetletji v spomin na kiparja Frana Bernekerja podeljuje mestna občina Slovenj Gradec. Letošnjo Bernekerjevo nagrado je prejela Družina Breznik iz Pameč za izviren način interpretacije slovenskih ljudskih pesmi z žlahtnim družinskim petjem in tvorno ohranjanje tovrstne kulturne dediščine. Bernekerjeve plakete pa so prejeli Franc Jurač iz Doliča, Karolina Štumberger iz Pameč, Alojz Vošner iz Šmiklavža, Moški pevski zbor Kulturnega društva Podgorje ter Ženski pevski zbor Slovenka Šmartno. Na prireditvi je194160nastopil dramski igralec Janez Škof s Čompami.
Slovesnost ob 50-letnici dela Anice Cevc
06. 02. 2001 00.00
V ljubljanski Narodni galeriji (NG) je potekala slovesnost ob 50-letnici dela umetnostne zgodovinarke in muzealke dr. Anice Cevc v tej galeriji. Ob tej priložnosti sta o delu slavljenke spregovorila umetnostni zgodovinar in muzeolog prof. dr. Sergej Vrišer in direktor NG dr. Andrej Smrekar, glasbeni program pa je izvedel Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije.
Odprto biatlonsko SP na Pokljuki
02. 02. 2001 00.00
Biatlonsko svetovno prvenstvo na Pokljuki se je uradno začelo. Slovesnega odprtja na Bledu se je udeležilo 250 tekmovalcev iz 34 držav, ki bodo v prihodnjih desetih dneh nastopili na Pokljuki. Slovesnost se je začela s preletom vojaških letal, pozneje pa so se predstavile še posamezne reprezentance. Največjo biatlonsko tekmovanje v letošnji sezoni sta skupaj uradno odprla predsednik Mednarodne biatlonske zveze Anders Besseberg in predsednik organizacijskega komiteja Bled-Pokljuka Iztok Podbregar.
Moč in lepota Prešernove besede
01. 02. 2001 00.00
Ob slovenskem kulturnem prazniku založba in galerija Družina pripravljata slovesnost s predstavitvijo knjige in razstavo. Tako so na Krekovem trgu 1 predstavili knjigo Mirka Mahniča z naslovom Mavrice čisti svet –
Spomin na holokavst
27. 01. 2001 00.00
Danes mineva 56 let, odkar so zavezniki osvobodili zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz. Okoli tisoč nekdanjih zapornikov in njihovih sorodnikov se je ob obletnici zbralo v taborišču smrti, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo dva milijona taboriščnikov. Žrtvam holokavsta so se s mirnimi demonstracijami proti nacizmu poklonili tudi v Berlinu.
V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga
16. 01. 2001 00.00
V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.
Slovesnost ob 59-letnici dražgoške bitke
14. 01. 2001 00.00
Pri spomeniku v Dražgošah bo danes potekala osrednja slovesnost ob 59. obletnici dražgoške bitke, ki sodi v okvir 44. prireditev Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2001, ene od najstarejših množičnih prireditev v spomin na dogodke iz NOB. Tokratne prireditve so se začele že decembra, in sicer s srečanjem borcev NOB Poljane, višek pa je 22. spominski pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, med katerim morajo pohodniki "premagati" približno 40 kilometrov poti in 2200 višinskih metrov.
Javno mnenje za Sampaia
12. 01. 2001 00.00
Javnomnenjske raziskave so le nekaj dni pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami na Portugalskem predstavile rezultate, ki kažejo, da bo Sampaio, ki so ga za položaj predsednika predlagali vladajoči socialisti, zanesljivo vodil državo še prihodnjih pet let. Sedanji predsednik Jorge Sampaio pa se skupaj s svojimi štirimi protikandidati bori proti nizki volilni udeležbi.
V Čedadu proslavili Dan emigranta
06. 01. 2001 00.00
V čedadskem gledališču Ristori je bila danes popoldne tradicionalna prireditev Dan emigranta, največji praznik beneških Slovencev, na katerem se vsako leto zbere veliko število ljudi iz Beneške Slovenije, Rezije, Kanalskih dolin in tudi prijateljev Beneških Slovencev iz Posočja, Slovenije, z Goriške in Tržaškega. Hkrati je to tudi slovesnost, na kateri vsako leto znova Beneški Slovenci preverijo utrip svojega narodnostnega življenja in se ozrejo v prihodnost.
100 let ustanovitve Avstralije
01. 01. 2001 00.00
V Avstraliji so se začele slovesnosti ob 100. obletnici ustanovitve države. 1. januarja 1901 se je namreč šest nekdanjih britanskih kolonij povezalo v Avstralsko zvezo, parlamentarno monarhijo v okviru skupnosti britanskih narodov Commonwealth.
Osrednja slovesnost tudi na Prešernovem trgu
23. 12. 2000 00.00
Osrednja državna počastitev dneva samostojnosti bo danes, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Janez Drnovšek, v umetniškem delu slovesnosti, slavnostnem koncertu, pa bodo sodelovale flavtistka Irena Grafenauer, mezzosopranistka Marjana Lipovšek in pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak ter orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Marka Letonje. Letošnji praznik ima še poseben pomen, saj letos mineva 10 let od izvedbe plebiscita za samostojno Slovenijo, so sporočili z urada vlade za informiranje.
Božična slovesnost poenostavljena
23. 12. 2000 00.00
Papež Janez Pavel II. letošnjega božičnega blagoslova urbi et orbi, mestu in svetu, ne bo podelil iz lože v baziliki Svetega Petra, kot predvideva tradicija, temveč s trga Svetega Petra. Kot je pojasnil vodja slovesnosti v Vatikanu, monsignor Piero Marini, se papež s težavo giblje in si pri hoji pomaga s palico. Razdalja med zasebnimi prostori 80-letnega poglavarja rimokatoliške cerkve in ložo v baziliki pa znaša približno od 500 do 600 metrov.
Madonna želi, da bi ji pel Elton John
21. 12. 2000 00.00
42-letna ameriška pevka Madonna, ki bo v petek dahnila "usodni da" deset let mlajšemu britanskemu režiserju Guyu Ritchieju, je britanskega pevca Eltona Johna prosila, če bi ji na poročni slovesnosti zapel znano pesem Song For Guy. Madonna je zato od upravnika dvorca Skibo, kjer bo potekala poročna slovesnost, zahtevala, naj priskrbi 18.000 dolarjev vreden klavir, na katerem bi Elton John zapel omenjeno pesem, ki jo želi kraljica popa posvetiti svojemu izbrancu. Po besedah enega od Madonninih prijateljev bo poroka zelo romantična, glasbo, ki jo bodo na njej izvajali, pa bodo posebej za Madonno in Guya posneli na zgoščenko.
Demonstracije v Španiji
15. 12. 2000 00.00
Občinski svetnik španske vladajoče Ljudske stranke Francisco Cano, ki je bil v četrtek hudo ranjen v eksploziji avtomobila bombe v Terrassi v predmestju Barcelone, je v bolnišnici podlegel poškodbam, so povedali v vladi španskega premiera Joseja Marie Aznarja. Kot so še pojasnili, je Cano umrl v eksploziji bombe, nameščene pod njegovo vozilo.
Slovesen zaključek Prešernovega leta
03. 12. 2000 00.00
V počastitev rojstnega dne pesnika Franceta Prešerna so se danes odprla vrata kulturnih hramov po vsej državi. Slovesnost ob 200-letnici je bila popoldne v pesnikovem rojstnem kraju, v Narodnem muzeju v Ljubljani pa se ravnokar odpira razstava dokumentov o Prešernovem življenju. Današnje prešernovanje se je začelo že zjutraj v pesnikovi rojstni vasi Vrbi z gledališko predstavo in rekordnim obiskom vasice, celo večjim, kot ob slovenskem kulturnem prazniku kdajkoli. Na rojstvo in smrt največjega slovenskega pesnika pa bo obiskovalce in domačine zdaj vsak dan spominjal pesnikov doprsni kip pesnika v bronu, delo restavratorske delavnice Ulrih&
Zatopek češki športnik stoletja
01. 12. 2000 00.00
Nekdanjega češkega atleta Emila Zatopeka, ki je pred tednom dni umrl v praški vojaški bolnišnici, so posmrtno razglasili za češkega športnika stoletja. Priznanje so podelili ženi štirikratnega olimpijskega zmagovalca, Dani Zatopkovi, ki je ob sprejemu povedala: "Čeprav me je moževa smrt zelo prizadela, bi se vam rada zahvalila v njegovem imenu."
Spomin na generala Maistra
23. 11. 2000 00.00
Pred 82-imi leti, 23. novembra 1918, je general Rudolf Maister Vojanov z odredbo razorožil t. i. Zeleno gardo. Omenjene obletnice so se s položitvijo vencev ob spomenikoma Maistru pred stavbo obrambnega ministrstva in železniško postajo v Ljubljani spomnili tudi v ljubljanskem društvo, poimenovanem po slovenskem vojaškem poveljniku, ki je skupaj s svojimi borci s premišljenim delovanjem v prelomnih letih 1918 in 1919 obranil Maribor in severno slovensko mejo ter odločilno prispeval, da se je narodnostna meja na Štajerskem v glavnem vzpostavila po narodnostnem principu.
V Salzburgu počastili spomin na žrtve
17. 11. 2000 00.00
V salzburški katedrali je potekala osrednja žalna slovesnost za žrtvami sobotne nesreče zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu, v kateri je življenje izgubilo 155 ljudi. Osrednje bogoslužje so vodili dunajski kardinal Christoph Schönborn, evangeličanski škof Herwig Sturm in salzburški nadškof Georg Eder.
Jutri žalna slovesnost v Salzburgu
16. 11. 2000 00.00
V salzburški katedrali bo jutri potekala osrednja žalna slovesnost za žrtvami sobotne nesreče zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu, v kateri je življenje izgubilo 155 ljudi. Osrednjega bogoslužja v Salzburgu se bodo udeležili avstrijski predsednik Thomas Klestil in kancler Wolfgang Schüssel, nemški kancler Gerhard Schröder in bavarski ministrski predsednik Edmund Stoiber, pa tudi slovenski premier Andrej Bajuk. Mašo bo vodil dunajski kardinal Christoph Schönborn.
Obletnica ZRC
16. 11. 2000 00.00
Ob obletnici Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU bo v ponedeljek, 20. novembra, v Prešernovi dvorani SAZU slovesnost, na kateri bosta slavnostna govornika predsednik znanstvenega sveta ZRC SAZU dr. Matej Gabrovec in direktor centra dr. Oto Luthar. Slednji rad poudarja, rad stavi na tiste, ki jih intrigirajo delovni postopki in vsebina, manj pa na tiste, ki svoj pomen in ugled gradijo na najrazličnejših funkcijah. Trditev velja tudi za ZRC SAZU kot ustanovo. ZRC SAZU je 19. novembra leta 1981 ustanovila SAZU. Deluje kot samostojni javni raziskovalni zavod z mrežo 17 raziskovalnih inštitutov. V letu 2000 so na ZRC še posebej ponosni na bogato produkcijo svoje založbe, pri kateri bo poleg periodičnih publikacij do konca leto izšlo 24 znanstvenih del s področja antropologije, arheologije, etnologije, filozofije, geografije, jezikoslovja, muzikologije, zgodovine in drugih ved, poleg njih pa še zbornik ob 80-letnici akademika Emilijana Cevca.
V Jeruzalemu pokopali Leo Rabin
15. 11. 2000 00.00
V Jeruzalemu so danes pokopali Leo Rabin, vdovo ubitega nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Na pokopališču na griču Herzl se je zbralo okrog 1500 ljudi, med njimi sedanji izraelski premier Ehud Barak, minister za regionalno sodelovanje Šimon Perez, nemški predsednik Johannes Rau, ruski zunanji minister Igor Ivanov, ameriški mirovni posrednik na Bližnjem vzhodu Dennis Ross in ameriška prva dama Hillary Clinton, ki je v kratkem govoru Rabinovo označila kot neustrašno borko za mir. Leo Rabin so pokopali poleg soproga, ki je bil ubit v atentatu 4. novembra leta 1995.
195144ukanović danes v Sloveniji
15. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović bo danes na kratkem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se bo na lastno željo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.
195144ukanović prihaja v Slovenijo
14. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović bo jutri na kratkem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se bo na lastno željo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.