smrt umor
Talibani zavračajo ultimat
21. 11. 2001 00.00
Severno zavezništvo je talibanskim enotam v Kunduzu postavilo ultimat, da se predajo do četrtka, saj bodo najkasneje v petek začeli z močno ofenzivo. Osama bin Laden pa poziva k nadaljevanju vojne proti Zahodu tudi v primeru njegove smrti.
Blair odločno proti Al Kaidi
30. 10. 2001 00.00
Britanski premier Tony Blair je v nagovoru v regionalni skupščini v Walesu izrazil odločenost za nadaljevanje boja proti teroristični organizaciji Al Kaida in njenemu voditelju Osami bin Ladnu.
Na Bližnjem vzhodu spet napeto
18. 10. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu se napetost po atentatu na izraelskega politika Zeevija stopnjuje. Palestinski viri poročajo, da so v eksploziji avtomobila na Zahodnem bregu umrli trije Palestinci.
Smrtna kazen za umor avtoprevoznika
11. 10. 2001 00.00
Višje sodišče v Podgorici je Slavka Devića in Rada Arsivića, ki sta februarja umorila slovenskega avtoprevoznika Aljošo Polenška, obsodilo na smrt.
Dosmrtna ječa za umor Jill Dando
02. 07. 2001 00.00
Londonsko sodišče za kazenske zadeve je 41-letnega Barryja Georgea zaradi umora priljubljene voditeljice na televiziji BBC Jill Dando danes obsodilo na dosmrtno ječo. Porota je nekdanjega glasbenika spoznala za krivega, čeprav je sam zanikal, da se je na dan umora nahajal na prizorišču kaznivega dejanja. Dandojeva je bila umorjena s strelom v glavo 26. aprila 1999 sredi belega dneva pred svojim domom v Fulhamu. Smrt priljubljene televizijske voditeljice je šokirala britansko javnost.
Nova usmrtitev v ZDA
19. 06. 2001 00.00
Mehičana Juana Raula Garza, ki so ga ameriške zvezne oblasti obsodile na smrt, je danes v mestu Terre Haute v ameriški zvezni državi Indiana doletela ista usoda kot bombnega atentatorja na zvezno stavbo v Oklahomi Timothyja McVeigha. Garza je bil usmrčen kmalu po 14. uri po srednjeevropskem času, usmrtili pa so ga v istem zaporu, v istem prostoru ter prav tako s smrtonosno injekcijo kot McVeigha prejšnji ponedeljek.
Zaslišanje direktorja FBI
16. 05. 2001 00.00
Člani senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti so v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišali direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louisa Freeha, potem ko je pred dnevi v javnost prišla novica, da številni uradi FBI po ZDA niso predali vseh dokumentov odvetnikom na smrt obsojenega terorista Timothyja McVeigha, ki je priznal, da je aprila leta 1995 nastavil bombo pred zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju, zaradi katere je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok. Večina ameriških politikov sicer priznava, da FBI dobro opravlja svoje delo, vendar se je nabralo vse preveč napak pri nekaterih zelo odmevnih primerih. Louis Freeh, ki je že 1. maja napovedal, da bo junija odstopil s položaja, naj bi senatorjem zatrdil, da razkritje dokumentov ne bo vplivalo na izvršitev smrtne obsodbe za McVeigha.
Ubitih pet palestinskih policistov
14. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je s tanki vdrla na palestinska ozemlja na Zahodnem bregu in v napadu na poslopja palestinskih avtonomnih oblasti ubila pet palestinskih policistov. Po tem napadu so izraelski vojaki v bližini judovskega naselja na območju Gaze ustrelili tudi nekega Palestinca. 26-letnik je bil ubit, ko so vojaki streljali proti skupini Palestincev na cesti v bližini judovske naselbine Guš Katif na jugu Gaze. V incidentu je bilo ranjenih šest Palestincev. Od začetka palestinske vstaje 28. septembra lani se je število smrtnih žrtev nasilja med Palestinci in izraelsko vojsko zvišalo na 530.
Pred neposrednim prenosom usmrtitve
03. 05. 2001 00.00
Dva tedna pred usmrtitvijo Timothya McVeigha, terorista, ki je pred šestimi leti v Oklahomi zakrivil smrt 168-ih ljudi, se je v Ameriki razvnela razprava o neposrednem prenosu usmrtitve. Že včeraj pa so lahko Američani po radijskih valovih poslušali posnetek usmrtitve, ki so jo leta 1984 opravili v zvezni državi Georgia.
Vojak priznal posilstvo in umor albanske deklice
29. 07. 2000 13.00
Ameriški vojak, pripadnik mednarodnih mirovnih sil KFOR na Kosovu, proti kateremu se bo v ponedeljek začel sodni proces, je priznal posilstvo in umor 11-letne albanske deklice.
10 obtoženih za Arkanovo smrt
18. 07. 2000 19.29
Srbsko tožilstvo je na beograjskem sodišču vložilo obtožnico proti 10 osumljencem, ki naj bi bili krivi za smrt Željka Ražnjatovića Arkana, poročajo današnji beograjski mediji. Tiskovna agencija Tanjug je sporočila nekaj imen obsojenih, to so Dobroslav Gavrić, Drgan Nikolić Gagi, Milan Đuričić Miki in Zoran Nikolić Pegla. Časopis Večernje novosti je sporočil, da se bo prvo zaslišanje začelo septembra. Arkan je bil 15. januarja letos ustreljen v hotelu Intercontinental v Beogradu.
V Teksasu usmrtili Garyja Grahama
23. 06. 2000 10.47
V Teksasu so sinoči usmrtili 36letnega Garyja Grahama zaradi umora leta 1981, za katerega je do konca vztrajal, da ga ni zagrešil. Graham se je do konca boril z zaporniškimi pazniki, ki so ga morali tesno prikleniti, ko so ga peljali do ležišča, na katerem so mu vbrizgali smrtonostno tekočino. Grahamova usmrtitev je pritegnila največjo pozornost ameriških medijev od usmrtitve Karle Fay Tucker leta 1998, ker guverner Teksasa George Bush kandidira za predsednika ZDA. Njegova kandidatura je bila pomeben element pri začetku nacionalne debate o upravičenosti smrtne kazni v pravosodnem sistemu, ki je dokazano pomanjkljiv in pristranski.
Petrović žrtev državnega terorizma?
26. 04. 2000 19.41
Srbski pravosodni minister Dragoljub Janković je dejal, da je bil umorjeni direktor jugoslovanskega letalskega prevoznika JAT Žika Petrović žrtev državnega terorizma, organiziranega v tujini.
Razstava o Agathi Christie
20. 04. 2000 21.38
Na Dunaju je ta teden odprla svoja vrata razstava z naslovom Agatha Christie in Orient. Na razstavi je avtorica romanov in lika gospodične Marple predstavljena kot avtorica kriminalnih romanov, raziskovalka in arheologinja. Obiskovalci razstave si bodo lahko ogledali najdbe iz arheoloških najdbišč, predvsem iz Iraka in Sirije, in celo del vlaka Orient ekspres. Nekateri romani avtorice se dogajajo prav na arheoloških najdbiščih na Bližnjem vzhodu, kjer je dolgo živela s svojim drugim možem Maxom Mallowanom. Med njenimi najbolj znanimi deli sta romana Smrt na Nilu in Umor na Orient ekspresu.
Ubili Željka Ražnjatovića Arkana
17. 01. 2000 21.58
Srbi so pretreseni, bosanski muslimani so si oddahnili, zahodni voditelji pa izražajo obžalovanje zaradi uboja nekdanjega vodje srbskih paravojaških skupin in enega od domnevnih šefov ruske mafije Željka Ražnjatovića Arkana. Arkan je umrl zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil v napadu v hotelu Intercontinental v Beogradu, storilcev pa še niso našli. Iz njegove stranke so sporočili, da bo pogreb v četrtek.
Oprostilna sodba po 12 letih ječe
16. 04. 1999 21.22
Sodišče v mestu Ada v zvezni državi Oklahoma je po preiskusu DNK popravilo 12 let trajajočo pravosodno napako, zaradi katere sta morala Dennis Fritz in Ron Williamson prav toliko časa presedeti v zaporu za umor, ki ga nista zagrešila. Krivde ju je očistil test DNK na vzorcu las, ki je bil najden na prizorišču zločina in ni ustrezal nobenemu od njiju.
Ukrajina: morilec 52 ljudi obsojen na smrt
01. 04. 1999 20.14
Sodišče v ukrajinskem mestu Žitomir je danes na smrt obsodilo Anatolija Onoprijenka, serijskega morilca, ki je priznal umor 52 ljudi, med njimi desetih otrok.
Dr. Smrt čaka na obsodbo
26. 03. 1999 04.23
Dr. Jack Kevorkian, človek ki pomaga na smrt bolnim umreti, se trenutno nahaja na sodišču v Oaklandu, kjer ga čaka obsodba za umor prve stopnje. Ker poroti še ni uspelo prinesti odločitve pri njegovi obsodbi, se bo danes še enkrat sestala.
Jack Kevorkian se bo zagovarjal sam
23. 03. 1999 10.17
Ameriški patolog Jack Kevorkian se je odločil, da se bo sam zagovarjal na sodišču v zvezni državi Michigan, kjer mu bodo sodili zaradi naklepnega umora na smrt bolnega Thomasa Youka. 70-letni Kevorkian, ki je zadnja leta svojega življenja posvetil pomoči pri samomorih neozdravljivo bolnim ljudem, je po lastnih besedah od leta 1990 do danes pomagal na drugi svet že 130 bolnikom.
Počasna pot do pravice
16. 07. 1998 08.40
Po krivem obtožena temnopolta Američana sta po šele 30 letih dobila odškodnino za čas, ki sta ga po krivem presedela v zaporu, in sicer zaradi umora, ki ga nista zagrešila. Freddie Pitts in Wilbert Lee sta bila namreč leta 1963 obsojena za umor delavca na bencinski črpalki na Floridi, pri čemer so poroto sestavljali izključno belci. Obtožnica je bila umaknjena, ko je pravi krivec naposled priznal umor, vendar ju je na ponovnem sojenju, spet popolnoma ''bela'' porota, vnovič spoznala za kriva in to kljub priznanju pravega morilca. Leta 1975 ju je guverner Floride oprostil in izpustil iz zapora, v katerem sta kar devet let preživela v celici za na smrt obsojene. Po 35 letih krivic sta oba dobila po pol milijona dolarjev odškodnine.
Sojenje pilotoma, odgovornima za gondolsko nesrečo v Cavaleseju?
02. 07. 1998 11.15
Ameriški vojaški preiskovalni sodnik podpolkovnik Ronald Rodgers je zahteval, naj pilotoma ameriškega vojaškega letala, ki je februarja pretrgalo vrv sedežnici v italijanskem Cavaleseju in zagrešilo smrt dvajsetih ljudi, sodi vojno sodišče za umor iz malomarnosti, je poročala televizijska postaja NBC. Rodgers je priporočil opustitev obtožb proti ostalima dvema članoma posadke, dodaja NBC, ki objavlja svoje vesti na internetu. Na vojaškem sodišču v Severni Karolini, ki je sredi junija zaslišalo četverico, da bi odločilo o morebitnem vojaškem procesu, vesti niso komentirali.
Fatva zoper Salmana Rushdieja nepreklicna
13. 02. 1998 12.39
Državni tožilec iranske republike ajatolah Morteza Moghtadaj je danes ponovil, da je smrtna obsodba fatva britanskega pisatelja iranskega rodu Salmana Rushdieja nepreklicna sodba in jo je treba uresničiti. Na predvečer obletnice razglasitve fatve, ki jo je zoper pisatelja, obsojenega skrunitve islama v zbirki Satanski stihi, 14. februarja 1989 izrekel imam Homeini, je ajatolah Moghtadaj poudaril, da fatva ni navaden verski odlok, temveč razsodba, ki je bogoskrunca Rushdieja obsodila na smrt. Konzervativni državni tožilec je v isti sapi poudaril, da s sodbo soglašajo muslimani vseh izpovedi. Novi iranski predsednik Mahamad Karami se od junijske izvolitve še ni javno izrekel o zadevi Rushdie. Iranska verska Fondacija 15-Kordad je februarja lani povišala nagrado za umor Rushdieja z enega na 2,5 milijona dolarjev.