smrt
Podelili Prešernove nagrade študentom FF
09. 02. 2000 14.48
Filozofska fakulteta (FF) je ob slovenskem kulturnem prazniku danes v zbornični dvorani ljubljanske univerze 19 svojim študentom in študentkam podelila Prešernovo nagrado za dela s področja njihovega študija. Nagrajenih je bilo 18 nalog, ena je plod dela dveh študentk.
Clinton bo preučil politiko smrtnih kazni
05. 02. 2000 16.35
Ameriški predsednik Bill Clinton bo pozitivno odgovoril na zahtevo po preučitvi politike smrtnih kazni na zvezni ravni, potem ko so v zvezni državi Illinois uvedli moratorij na usmrtitve, so sporočili iz Bele hiše.
Dosmrtna ječa za zdravnika
01. 02. 2000 20.51
V Veliki Britaniji so na dosmrtno ječo obsodili človeka, ki naj bi bil najhujši morilec v moderni britanski zgodovini. Družinskega zdravnika Harolda Shipmana je sodišče spoznalo za krivega za smrt najmanj 15-ih pacientk, po nekaterih neuradnih trditvah pa naj bi s smrtonosnimi odmerki morfija in heroina umoril še 150 ljudi.
Barak grozi z zamrznitvijo pogajanj s Sirijo
01. 02. 2000 08.08
Predsednik izraelske vlade Ehud Barak je včeraj ocenil, da je možna začasna zamrznitev mirovnih pogajanj s Sirijo, če Damask ne bo preprečil napadov proiranske milice Hezbolah na položaje izraelske vojske in Vojske južnega Libanona. Po Barakovih besedah pomanjkanje miroljubnega ozračja otežuje pogajanja s Sirijo.
Hezbolah ubil polkovnika Hašema
30. 01. 2000 18.39
V bombnem napadu je bil danes ubit namestnik poveljnika proizraelske Vojske južnega Libanona, polkovnik Akel Hašem. Odgovornost za napad je že prevzelo libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah.
Zločinci v Benettonovih oglasih
27. 01. 2000 21.18
Znani italijanski proizvajalec oblačil Benetton, ki slovi po nenavadnih in spornih oglaševalskih akcijah, bo prihodnji teden začel z novimi oglasi, v katerih bodo nastopali na smrt obsojeni kaznjenci. Ta namera je v Italiji, ki tradicionalno nasprotuje smrtni kazni, že sprožila polemike.
Hofer le prispel v Koelnu
21. 01. 2000 20.37
Nemški poslovnež Helmut Hofer, ki je bil več kot 28 mesecev zaprt v Iranu, je na krovu letala nemške vojske prispel na letališče v Koelnu. Nemški zunanji minister Joschka Fischer je v prvem odzivu na Hoferjevo vrnitev v Moskvi dejal, da je sedaj ''odprta pot'' za obisk iranskega predsednika Mohameda Hatamija v Nemčiji. Hoferja je sodišče v Teheranu zaradi žalitve policista obsodilo na denarno kazen in mu dovolilo vrnitev v domovino. Poslovnež je bil leta 1997 prijet v Teheranu, kjer je bil zaradi nedovoljenih odnosov z neko Iranko obsojen na smrt. Kasneje je bila obsodba preklicana.
Iransko sodišče izpustilo Hoferja
20. 01. 2000 12.55
Nemški poslovnež Helmut Hofer, ki ga je iransko sodišče obsodilo na smrt zaradi intimne zveze z neko Iranko, nato pa mu kazen znižalo, se lahko končno vrne v domovino.
Tekmovanje najbolj nenavadnih opozoril
18. 01. 2000 07.28
Opozorilo, da se oblek ne sme likati takrat, ko so bile že nošene, je zmagalo na tretjem letnem tekmovanju najbolj čudnih opozoril, priloženih proizvodom. Bonnie Hay iz Plana v Teksasu je to opozorilo našla na svojem likalniku in za nagrado prejela 500 dolarjev ter knjigo odvetnika Philipa K. Howarda Smrt zdravega razuma: Kako pravo duši Ameriko. Drugo mesto je zasedlo opozorilo za avtomobilske gume: Ni za uporabo na avtocesti, ki ga je poslal meščan Traverse Cityja. Tretje mesto je zasedel še en Teksačan z opozorilom s kopalničnega grelca: Ta izdelek se ne sme uporabljati v kopalnici.
Ubili Željka Ražnjatovića Arkana
17. 01. 2000 21.58
Srbi so pretreseni, bosanski muslimani so si oddahnili, zahodni voditelji pa izražajo obžalovanje zaradi uboja nekdanjega vodje srbskih paravojaških skupin in enega od domnevnih šefov ruske mafije Željka Ražnjatovića Arkana. Arkan je umrl zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil v napadu v hotelu Intercontinental v Beogradu, storilcev pa še niso našli. Iz njegove stranke so sporočili, da bo pogreb v četrtek.
Bush o smrtnih obsodbah
16. 01. 2000 11.00
Guverner ameriške zvezne države Floride Jeb Bush, brat predsedniškega kandidata iz Teksasa Georga W. Busha, je konec tedna podpisal zakon, s katerim je skrajšal proces od obsodbe na smrt do usmrtitve obsojenca. Po novem zakonu bo imel obsojenec na voljo le dva priziva na smrtno obsodbo, pri čemer mu bo čas za vložitev drugega potekel po šestih mesecih od vložitve prvega. Doslej je veljalo, da ima obsojenec leto dni časa za vložitev drugega priziva.
Demonstranti zahtevali Ocalanovo smrt
16. 01. 2000 10.02
V Turčiji je včeraj več tisoč demonstrantov zahtevalo takojšnjo usmrtitev kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana in odstop vlade.
Prodaja organov kitajskih obsojencev
09. 01. 2000 13.26
Organe kitajskih obsojencev na smrt prodajajo za presaditve bolnikom, poroča hongkonški tisk. Eden od zdravnikov bolnišnice v kraju Gouangzhou na jugu Kitajske je v pogovoru za časopis South China Morning Post dejal, da so obsojenci ''dobri darovalci, ker so mladi''. Soglasje obsojencev za darovanje organov po njegovih besedah ni potrebno. Zatrdil je še, da imajo zelo dobro vzpostavljeno mrežo za darovanje organov, največkrat gre za jetra, in da večino organov prispevajo prav obsojenci na smrt.
Nov šokanten Benettonov oglas
31. 12. 1999 08.51
Slavni umetniški direktor za oglaševanje italijanske blagovne znamke Benetton Oliviero Toscani je spet poskrbel za šok. V njegovi najnovejši oglaševalski kampanji z naslovom Poglejte smrti v oči so namreč sodelovali obsojenci na smrt. Fotografije je posnel na hodnikih kaznilnic v sedmih ameriških zveznih državah, prvič pa jih bodo objavili v februarski številki ameriške revije Talk, katere umetniški direktor je prav tako Oliviero Toscani.
Zavrnitev pritožbe Ocalanovih odvetnikov
30. 12. 1999 18.33
Generalni tožilec turškega prizivnega sodišča je danes zavrnil zadnji priziv odvetnikov voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulaha Ocalana, v katerem so zahtevali ponovno preučitev Ocalanove obsodbe na smrt.
V kinoteki enkratna projekcija
24. 12. 1999 17.21
V Slovenski kinoteki bo drevi ob 20. uri enkratna projekcija francoskega filma Na življenje, na smrt! iz leta 1995, ki ga je zrežiral Robert Guediguian. Dovoljenje za enkratno predvajanje je kinoteki del sam režiser. Film je bil sicer na sporedu zadnjega mednarodnega filmskega festivala (LIFFe) novembra v Ljubljani.
Deseta obletnica Ceausescujeve usmrtitve
24. 12. 1999 11.11
V Romuniji so na božič pred desetimi leti, 25. decembra 1989, po obsodbi vojaškega sodišča in uspešni ljudski vstaji usmrtili osovraženega komunističnega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja in njegovo ženo Eleno. Ustrelili so ju na dvorišču vojašnice v mestu Targoviste. S Ceausescujem je iz Vzhodne Evrope izginil še zadnji državni voditelj stalinističnega kova. V nasprotju z drugimi vzhodnoevropskimi državami je bila revolucija v Romuniji zelo krvava; na tisoče ljudi je umrlo še po padcu Ceausescuja v spopadih s tajno policijo Securitate.
Nemškega poslovneža izpustili iz zapora
23. 12. 1999 17.49
Nemškega poslovneža Helmuta Hoferja, ki ga je sodišče v Iranu zaradi nedovoljenih spolnih odnosov z muslimanko prvotno obsodilo na smrt, so danes po plačilu kavcije izpustili iz zapora.
Še en primer okužbe z bakterijo haemophilus influenzae B
16. 12. 1999 09.32
V celjsko bolnišnico so v torek zvečer pripeljali 16-mesečnega fantka iz Celja, za katerega so zdravniki ponoči ugotovili, da je okužen z bakterijo haemophilus influenzae B, ki lahko povzroča gnojni menigitis. Otroka so takoj poslali na ljubljansko infekcijsko kliniko, je poročala POP TV.
Nov proces proti Ocalanu februarja 2000
15. 12. 1999 18.26
Turško kazensko sodišče v Ankari je nov proces proti kurdskemu voditelju Abdulahu Ocalanu, že obtoženemu na smrt, preložilo na februar prihodnje leto, so danes sporočili Ocalanovi odvetniki.
Devetletnik živel z mrtvo materjo
11. 12. 1999 10.54
Devetletni deček iz Memphisa je več kot en mesec živel s truplom mrtve matere, saj se je bal, da ga bodo dali v sirotišnico. Medtem je hodil v šolo, redno delal domače naloge, nakupoval in se celo sam ostrigel. Vse to je storil zato, da bi prikril materino smrt. Truplo so našli, ko je babico zaskrbelo, saj se vnuk in hčerka nista nič oglasila. Ko so sosedje obiskali dečka, je ta odprl vrata in najprej dejal, da mame ni doma, potem pa je bruhnil v jok in rekel, da mama ne more govoriti in da se mu zdi, da je mrtva. Tudi ko so mamo odnesli iz stanovanja, jo je deček spremljal in se obnašal, kot da je mama še živa.
Borba za življenje zarodka
10. 12. 1999 10.22
Zdravniki v bolnišnici v severnošpanskem mestu Gijon se bojujejo za življenje zarodka v maternici ženske, ki je že tri tedne klinično mrtva, so pred dnevi poročali španski mediji. Skupina zdravnikov v bolnišnici Cabuenes upa, da bo zarodek še nadaljnjih sedem tednov preživel v maternici, da bo nato s 33 tedni lahko preživel zunaj materinega telesa. Zdravniki v pljuča matere vdihavajo zrak in z zdravili vzdržujejo umeten srčni utrip. Vzrok za klinično smrt 30-letne matere ni znan, njena zadnja želja pa naj bi bila, naj zdravniki storijo vse za preživetje njenega otroka.
Zavrnjena vsa dopolnila za zmanjšanje obrambnega tolarja
09. 12. 1999 09.08
Odbor državnega zbora za obrambo je na včerajšnji seji ob obravnavi dopolnil k predlogu državnega proračuna za prihodnje leto s področja obrambe zavrnil vseh 14 dopolnil, ki so predvidevala zmanjšanje t.i. obrambnega tolarja v skupni vrednosti za dobre 5,3 milijarde, in podprli amandmaja, ki predvidevata povečanje sredstev za obrambni resor za dobrih 59 milijonov in prerazporeditev 20 milijonov znotraj obrambnega resorja v korist zdravstveno preventivne dejavnosti.
Začetek postopka proti Libijcema
07. 12. 1999 21.15
Na Nizozemskem se je začel sodni postopek zoper libijska državljana, osumljena, da sta kriva za letalsko nesrečo ameriškega letala nad škotskim mestom Lockerbie pred enajstimi leti, v kateri je umrlo 270 ljudi. Sojenje osumljencema, ki naj bi na letalo podstavila bombo, bo potekalo v nekdanjem ameriškem oporišču in po škotski zakonodaji.
Najpomembnejši postranski dogodek
03. 12. 1999 08.39
Brodolom Titanica v noči s 14. na 15. april leta 1912 je po mnenju Francozov najpomembnejši med manj pomembnimi dogodki 20. stoletja, je pred dnevi objavil časnik Le Parisien, ki se sklicuje na izsledke ankete. Na drugo mesto med manj pomembnimi dogodki se je uvrstila afera belgijskega morilca Dutrouxa, na tretje pa smrt princese Diane.
Kje bo pokopan Tuđman?
30. 11. 1999 21.29
Zdravstveno stanje hrvaškega predsednika Tuđmana je še naprej zelo resno. Potem, ko se zdravniški konzilij včeraj sploh ni oglasil, je zjutraj izdal enako sporočilo kot pred dvema dnevoma. Medtem pa hrvaški tednik Nacional že piše o gradnji Tuđmanove grobnice.
Stekel festival gejevskega in lezbičnega filma
28. 11. 1999 20.43
S projekcijo švedsko-danske filmske komedije Pokaži mi ljubezen režiserja in scenarista Lukasa Moodyssona je nocoj v Slovenski kinoteki stekel 15. festival gejevskega in lezbičnega filma. Čeprav se vsako leto znova otepa s težavami in bori za obstoj, pa ima prireditev že dovolj dolgo tradicijo, da si odslej zasluži naziv festival, menijo prireditelji, predstavniki civilnodružbenih gibanj v okviru Študentske organizacije in Škuca. V prihodnjih sedmih večerih bodo prikazali osem filmov iz skoraj prav toliko držav, vsi so novejšega ali najnovejšega datuma (trije najstarejši so bili posneti leta 1996); to bodo predvsem zgodbe o odraščanju, zadregah najstnikov in najstnic ter slike iz povsem nezahodnih kultur.
Glavni povzročitelji smrti v Nemčiji
26. 11. 1999 07.57
Pri treh od štirih osebah, ki so lani umrle v Nemčiji, so smrt povzročili bolezni krvnega obtoka ali rak, je sporočil nemški zvezni statistični urad. Smrtnost se je prejšnje leto v Nemčiji zmanjšala za 0,9 odstotka. Sicer je bila smrt pri skupno 852.382 umrlih v 48 odstotkih posledica srčnih bolezni in bolezni krvnega obtoka. Med umrlimi so bile predvsem starejše osebe, še zlasti nad 65. letom starosti. Četrtino smrtnih primerov pa so povzročile rakaste bolezni. Moški so bile najpogosteje žrtve pljučnega raka in raka na prostati, ženske pa sta prizadela predvsem rak na dojki in rak na debelem črevesu.
Potrdili Ocalanovo smrtno obsodbo
25. 11. 1999 21.40
Turško vrhovno sodišče je danes potrdilo smrtno obsodbo zoper Abdullaha Ocalana. Sodišče je torej odločilo, da je bilo junijsko sojenje Ocalanu, ki so ga turške posebne enote prijele v Keniji, pravično. Ocalanova usoda kljub temu še ni zapečatena. Odločitev sodišča morata potrditi še turški parlament in predsednik države. Če bi obsodbo, ki jo države EU ostro zavračajo, izvršili, bi to gotovo pomenilo zaustavitev procesa približevanja Turčije EU. Turčijo naj bi po nekaterih napovedih na vrhu EU prihodnji mesec v Helsinkih sprejeli kot formalno kandidatko za vstop v unijo. Organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International pa je zahtevala, naj turški parlament ustavi izvršitev smrtne kazni kurdskega voditelja Abdulaha Oecalana. Po mnenju organizacije bi Turčija po brezdvomno nepravičnem procesu z izvršitvijo smrtne kazni kršila obveznosti do mednarodnega prava. Organizacija je zahtevala ustavitev izvršitve smrtne kazni za voditelja Kurdske delavske stranke in za vse ostale na smrt obsojene osebe ter vnovič pozvala k popolni prepovedi smrtne kazni v Turčiji.
London imenoval veleposlanika v Libiji
24. 11. 1999 14.47
Britanska vlada je po petnajstih letih prekinitve diplomatskih odnosov z Libijo včeraj uradno imenovala britanskega veleposlanika v Tripoliju. Veleposlanik Richard Dalton bo dolžnosti prevzel decembra.