smrti
FBI prisluškoval pisatelju Thomasu Mannu
27. 02. 2000 11.16
Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je skoraj dvajset let prisluškoval nemškemu pisatelji Thomasu Mannu zaradi pisateljeve naklonjenosti komunističnim idejam. FBI je bil ''dejaven'' do pisateljeve smrti leta 1955. Kot razkrivajo nedavno objavljeni podatki FBI, je FBI Mannu prisluškoval med letoma 1927 in 1955. Iz dokumentov, ki jih je mogoče pogledati tudi na spletni strani FBI, lahko tako razberemo, da je FBI beležil tako podatke o pisateljevem zasebnem življenju kakor tudi stališča, ki jih je v javnosti zagovarjal. Sicer pa je Mann, ki se je leta 1875 rodil v Lebecku, svetovni javnosti najbolj znan kot pisatelj nekaterih klasičnih del, npr. Doktor Faustus, Smrt v Benetkah in Čarobna gora. Pisatelj, ki je leta 1929 prejel Nobelovo nagrado za književnost, je leta 1933 zaradi nasprotovanja nacizmu zapustil Nemčijo in se naselil v Švici. Leta 1937 se je preselil na Češko, nato pa je emigriral v ZDA, kjer je dobil ameriško državljanstvo.
Zakaj je umrla Ofra Haza?
25. 02. 2000 15.44
Ugibanja o vzroku smrti 41-letne izraelske pevke Ofre Haze se dan po njenem pogrebu še niso polegla. Ofro Hazo so pred dvema tednoma pripeljali v bolnišnico domnevno z gripo in povišano temperaturo. Kmalu po tem je padla v komo, umrla pa je, ker so ji odpovedali vsi organi. V javnosti zdaj krožijo govorice, da je imela Ofra Haza aids oziroma, da se je zastrupila z zdravili.
MK izbrala pravljice Oscarja Wilda
23. 02. 2000 16.06
Za zbirko Veliki pravljičarji, ki jo ureja Andrej Ilc, je založba Mladinska knjiga ob stoletnici smrti irsko-angleškega pisatelja fin-de-siecla Oscarja Wilda (1854-1900) izbrala devet njegovih pravljic, ki jih je Wilde izdal v zbirkah Srečni princ in druge pravljice ter Hiša granatnih jabolk. Založba se je za to izdajo poslužila malenkostno popravljenega prevoda, ki ga je po II. svetovni vojni opravil pisatelj Ciril Kosmač. Z ilustracijami pravljic se je spoprijela slikarka Alenka Sottler in se pri črnobelih risbah naslonila, podobno kot pisatelj v svojem načinu pripovedi, na grško mitologijo in japonsko slikarstvo. Obširno spremno besedo h knjigi, ki so jo danes predstavili v klubu Lili Novy, je zapisala Julija Uršič.
Prežihovi dnevi 2000
22. 02. 2000 17.34
V Koroški osrednji knjižnici Dr. Franca Sušnika na Ravnah je bilo dopoldne, v okviru prireditev ob 50. obletnici smrti koroškega pisatelja Prežihovega Voranca - Prežihovi dnevi 2000, potekalo predavanje o koroški literaturi.
Okoli sto delfinov nasedlo na obali Atlantika
21. 02. 2000 15.19
Na francoski obali Atlantskega oceana je minuli konec tedna po velikem plimovanju nasedlo kakšnih sto delfinov, ki so pri tem poginili, so sporočili danes iz Centra za raziskave o morskih sesalcih v mestu La Rochelle.
Nagrajen slovensko-bosanski kratki film
17. 02. 2000 20.28
Na 50. filmskem festivalu, ki v Berlinu poteka od 9. do 20. februarja, je v uradnem programu, poimenovanem Panorama, 16-minutni slovensko-bosanski igrani film Hop, Skip & Jump dobil glavno nagrado v kategoriji kratkometražni filmov. Film je nastal v koprodukciji slovenskega Studia Arkadena, RTV Slovenija, Filmskega sklada RS in sarajevskega podjetja Refresh Production.
Rešen zadnji Yeatsov dom
15. 02. 2000 15.35
Skupini akademikov in pisateljev je pred uničenjem uspelo rešiti zadnje bivališče irskega pesnika Williama Butlerja Yeatsa. Kmečko hišo iz 18. stoletja v južnem predmestju Dublina so mestne oblasti prvotno nameravale porušiti in na njenem mestu postaviti stanovanjski blok, kar so kritiki označili kot kulturni vandalizem. Zaradi pritiska je svet južnega Dublina včeraj odločil, da bodo hišo zavarovali, v njej pa postavili kulturni ali turistični center oziroma Yeatsov arhiv. Yeats je v hiši, imenovani Riversdale House, živel od leta 1933 do svoje smrti šest let kasneje. Pesnik je sicer sodeloval pri ustanovitvi irskega narodnega gledališča, po neodvisnosti Irske od Velike Britanije leta 1922 pa je postal senator. Leta 1923 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo.
Brigitte Bardot o svojem prvem soprogu
14. 02. 2000 08.25
Francoska filmska igralka Brigitte Bardot je ob smrti svojega prvega moža in filmskega režiserja Rogerja Vadima spregovorila za nedeljsko številko časnika Nice-Matin.
Brigitte Bardot o svojem prvem možu
13. 02. 2000 19.45
Francoska filmska igralka Brigitte Bardot je ob smrti svojega prvega moža in filmskega režiserja Rogerja Vadima spregovorila za nedeljsko številko časnika Nice-Matin.
Nemška nagrada za scenarij
11. 02. 2000 16.21
Avtorja ljubezenskega filma Pesem o ljubezni in smrti - Gloomy Sunday, Ruth Toma in Rolf Schuebel, sta dobitnika nemške nagrade za scenarij, ki so jo podelili včeraj ob robu 50. mednarodnega filmskega festivala v Berlinu.
Prešernova družba ob Prešernovem letu
07. 02. 2000 21.45
Ob 200. letnici rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna bo <A HREF=http://www.prdr.com/i-okno.asp target=_blank> Prešernova družba </A> v letošnjem letu največ pozornosti namenjene prav njemu. Pripravili so posebno ponudbo knjig kot so; Poezije dr. Franceta Prešerna, slikanici Povodni mož in Sveti Senan ter Poet.
Prerojene Pascalove Misli
02. 02. 2000 15.17
Mohorjeva družba je novemu tisočletju na pot izdala prevajalsko prerojeno in z novo odkritimi mislimi opremljeno delo Blaise Pascala Misli.
Samomor povezan z gensko mutacijo
30. 01. 2000 09.11
Znanstveniki pri Royal Ottawa Hospital so ugotovili povezavo med samomorom in genskimi mutacijami. Odkritje, ki naj bi ga prihodnji mesec objavili v strokovni reviji American Journal of Medical Genetics, bi lahko privedlo do preiskav, s katerimi bi ugotovili bolnike, ki jim preti samomor, je poročal časnik National Post. Samomor je sicer na lestvici povzročiteljev smrti po svetu na devetem mestu. Znanstveniki so odkrili mutacijo gena, ki uravnana stopnjo serotonina, enega od proteinov, ki prenaša sporočila med celicami. Ocenili so, da mutacija več kot dvakrat poveča tveganje samomorilskega obnašanja.
Razburljiva vožnja z dvigalom
27. 01. 2000 07.55
Dva obiskovalca slavnega newyorškega nebotičnika Empire State Building sta za las ušla smrti. V dvigalo sta vstopila v 44. nadstropju in pritisnila gumb za pritličje, ko se je nenadoma utrgala jeklena vrv dvigala. Prestrašena obiskovalca sta v dvigalu padala 130 metrov oziroma 40 nadstropij. Šele v četrtem nadstropju je začel delovati sistem za ustavitev v primeru nevarnosti in dvigalo se je ustavilo. Potnika sta iz dvigala prišla v hudem šoku in le z nekaj manjšimi praskami.
Slovensko-bosanski kratkometražnik v Berlinu
26. 01. 2000 14.05
Na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu, ki bo potekal med 9. in 20. februarjem, bo v uradnem programu, poimenovanem Panorama, sodeloval tudi kratki film Hop, Skup & Jump, ki je nastal v koprodukciji slovenskega Studia Arkadena, RTV Slovenija, Filmskega sklada R Slovenije in sarajevskega podjetja Refresh Production.
Je moškega pojedel lev?
25. 01. 2000 08.27
Moškega, ki je v svoji hiši na jugu Italije gostil divje živali, in sicer leva, tigra, panterja ter krdelo mačk in psov, so našli mrtvega v levji kletki. Policija je razmrcvarjeno truplo petdesetletnega moškega našla, potem ko so sosedje sporočili, da ljubitelja divjih živali niso videli že cel teden. Policisti zaenkrat še raziskujejo, ali je bil moški, ko ga je lev napadel, še živ ali pa je v kletki umrl naravne smrti in ga je sestradana zver pojedla po nekaj dneh. Italijanski tisk sicer še piše, da moški, po poklicu odvetnik, ni imel ustreznega dovoljenja, da bi v svoji hiši nudil zavetje eksotičnim živalim.
Danes obletnica Plečnikovega rojstva
23. 01. 2000 11.05
Januarja se spominjamo kar dveh obletnic velikega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), ki je ustvarjal v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani. Sedmega je bila obletnica njegove smrti, danes, 23. januarja pa je poteklo 138 let od njegovega rojstva. Dijaki in profesorji Plečnikove gimnazije v Ljubljani so si praznovanje arhitektovega rojstnega dne zamislili kot srečanje dijakov z nekdanjimi gimnazijci s popularne ''šubičke''. Vsako leto bo nekaj teh, zdaj uspešnih umetnikov, zdravnikov, piscev, politikov, novinarjev, ekonomistov, filozofov in drugih predstavilo svoje poti in delo.
Predvolilni molk na Hrvaškem
23. 01. 2000 10.07
Na Hrvaškem velja od polnoči volilni molk pred jutrišnjimi predsedniškimi volitvami, na katerih bo 4,2 milijona volilcev doma in v tujini izbiralo naslednika prvega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana. Volilni molk traja danes in jutri do polnoči, ko bodo objavljeni prvi neuradni rezultati. V tem času se v hrvaških medijih ne sme objavljati napovedi o izidu volitev, izjav, fotografij ali pogovorov s predsedniškimi kandidati.
Ubili generala Malofejeva
20. 01. 2000 21.54
V torek naj bi bil na obrobju čečenske prestolnice Grozni ubit ruski general Mihail Malofejev. O tem je bil danes iz neuradnih, a dobro obveščenih virov informiran poročevalec agencije Itar-Tass.
Bowie na festivalu otroškega filma
20. 01. 2000 18.38
Pop zvezdnik David Bowie igra v enem od dvanajstih filmov, ki bodo predstavljeni na letošnjem festivalu otroških filmov, ki bo februarja potekal ob berlinskem filmskem festivalu. Bowie igra eno glavnih vlog v kanadskem filmu ''Mr. Rice's Secret'' režiserja Nicholasa Kendalla. Film pripoveduje zgodbo za rakom obolelega fantka, ki se boji smrti. Bowie igra življenjskih modrosti polnega prijatelja gospoda Ricea. Filmski festival otroških filmov bodo 10. februarja odprli s švedskim filmom Elle Lemhagen ''Tsatsiki, Morsan och Polisen'', ki pripoveduje o prisrčni zvezi med materjo in sinom in za katerega je scenarij napisal Ulf Stark, eden najboljših švedskih scenaristov otroških filmov.
Obletnica Plečnikovega rojstva
20. 01. 2000 12.19
Januarja se spominjamo kar dveh obletnic velikega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), ki je ustvarjal v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani. Sedmega je bila obletnica njegove smrti, 23. januarja pa bo poteklo 138 let od njegovega rojstva. Dijaki in profesorji Plečnikove gimnazije v Ljubljani so si praznovanje arhitektovega rojstnega dne zamislili kot srečanje dijakov z nekdanjimi gimnazijci s popularne ''šubičke''. Vsako leto bo nekaj teh, zdaj uspešnih umetnikov, zdravnikov, piscev, politikov, novinarjev, ekonomistov, filozofov in drugih predstavilo svoje poti in delo.
V Singapurju razstava del velikih umetnikov
18. 01. 2000 15.52
V muzeju umetnosti v Singapurju se bo ta teden začela razstava 114 del velikih umetnikov, med njimi dela Paula Cezanna, Augusta Renoira in Pabla Picassa, ki so bila last francoskega trgovca z umetninami. Ambroise Vollard je umrl leta 1939 in je v svojem življenju zbral na stotine umetniških del, znan pa je tudi po tem, da je bil sponzor Picassa in Cezanna. Po Vollardovi smrti je njegov brat Lucien preko 100 del iz zbirke podaril muzeju v Reunionu, ostanek bogate zbirke pa so prodali pred drugo svetovno vojno. Na razstavi, ki jo bodo odprli v četrtek, bodo na ogled slike, ilustracije in kipi 63 umetnikov.
Viagra naj ne bi imela negativnih učinkov
18. 01. 2000 07.31
Nemški tednik Focus je poročal o smrti 18 Nemcev v letu 1998, ki naj bi umrli zaradi uporabe viagre. Zato je Medicinsko združenje zahtevalo obsežne raziskave, ki bi ovrednotile tveganje ob uporabi modrih tabletk. Predsednik Medicinskega združenja dr. Bruno Mueller-Oerlinghausen je povedal, da so bili umrli žrtve srčnih težav.
Prireditve ob 250. obletnici smrti Bacha
17. 01. 2000 19.05
S slovesno mašo v Bachovi cerkvi v Arnstadtu so se včeraj začele prireditve v počastitev 250. obletnice smrti velikega baročnega komponista Johanna Sebastiana Bacha, ki bodo potekale po vsej Nemčiji. Največ prireditev bo v Leipzigu, kjer je Bach deloval 27 let do svoje smrti 28. julija 1750.
Bush o smrtnih obsodbah
16. 01. 2000 11.00
Guverner ameriške zvezne države Floride Jeb Bush, brat predsedniškega kandidata iz Teksasa Georga W. Busha, je konec tedna podpisal zakon, s katerim je skrajšal proces od obsodbe na smrt do usmrtitve obsojenca. Po novem zakonu bo imel obsojenec na voljo le dva priziva na smrtno obsodbo, pri čemer mu bo čas za vložitev drugega potekel po šestih mesecih od vložitve prvega. Doslej je veljalo, da ima obsojenec leto dni časa za vložitev drugega priziva.
Oboleli dijak v Slovenj Gradcu umrl
12. 01. 2000 15.17
Namestnik direktorja slovenjgraške bolnišnice Davorin Benko je potrdil, da je ponoči v tej bolnišnici umrl 17-letni dijak trgovske šole v tem mestu, ki je po novoletnih praznikih zbolel za fulminantno obliko meningokokne sepse. Kljub ustreznemu in intenzivnemu zdravljenju je prišlo do ireverzibilne multiorganske odpovedi in smrti.
Začetek Bachovega leta
10. 01. 2000 18.41
S postavitvijo Bachovega kipa švicarskega umetnika Silvana Baera v središču Leipziga se je začelo Bachovo leto 2000. S projektom Bach nad Leipzigom, vrednim 350.000 nemških mark, bo mesto proslavilo 250. obletnico smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha. Zaznamovale ga bodo številne prireditve, od koncertov Bachovih interpretov do znanstvenih konferenc o Bachovem življenju in delu. Vrhunec spominskega leta naj bi bil od 21. do 30. julija pod geslom Bach - konec in začetek.
Homagge Primožu Ramovšu ob obletnici smrti
07. 01. 2000 18.27
Ob prvi obletnici smrti enega najpomembnejših slovenskih skladateljev minulega stoletja Primoža Ramovša (1921-1999) bo v ponedeljek, 10. januarja, v klubu Cankarjevega doma spominski koncert, na katerem bosta Klemen Ramovš in Simona Zorc Ramovš izvedla Sonete nesreče, skladateljevo umetnino iz leta 1992. Koncert se bo začel ob 4.30, ob uri, ko je Primož Ramovš 10. januarja 1999 preminil.
Roberto Zucco: svečenik in žrtev smrti
04. 01. 2000 16.21
Nova odrska interpretacija drame Roberto Zucco kultnega francoskega avtorja Bernarda-Marie Koltesa - delo izhaja iz zgodbe o morilcu lastnih staršev, v Primorskem dramskem gledališču ga bodo v režiji Eduarda Milerja premierno uprizorili v četrtek - temelji na dramaturški razčlembi Žanine Mirčevske, ki meni, da je Zucco ''zeitgeistovsko besedilo našega časa in družbe, katere glavni simptom je otopelost''. Glavni junak, morilec brez razloga - na odru ga bo zaigral Jernej Šugman (k.g.) - je s svojim močnim impulzom uničevanja in samouničevanja odziv na to družbo in obenem njen ''izdelek''. Avtor Koltes s tem svojim besedilom - zadnjim, ki ga je napisal pred prezgodnjo smrtjo leta 1989 - sicer ni želel spreminjati sveta.
Leipzig v duhu Bacha
31. 12. 1999 14.03
Saška metropola Leipzig za prihodnje leto pripravlja obširen program obeleževanja 250-letnice smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750). Bach je v Leipzigu bival in ustvarjal skoraj tri desetletja ter tam napisal nekaj pomembnih glasbenih del.