smrti

Celotno delo Johanna Sebastiana Bacha izdano na 160 CD ploščah
16. 07. 1998 15.52
Mednarodna Bachova akademija v Stuttgartu in založba plošč Haenssler Classic želita do 250. obletnice smrti Johanna Sebastiana Bacha, ki bo 28. julija leta 2000, na 160 CD ploščah izdati skladateljev opus, ki obsega več kot 1100 skladb. Umetniški vodja projekta Helmut Rilling je obenem napovedal tudi namero o ponovnem snemanju več kot polovice Bachovih skladb.

Poplave zahtevale pet življenj, prizadetih pol milijona ljudi
14. 07. 1998 13.10
Reke, prenapolnjene zaradi monsunskega dežja, so v Bangladešu poplavile na tisoče vasi in prizadele več kot pol milijona ljudi. Vremenoslovci tudi za naprej napovedujejo dviganje vodne gladine zaradi močnega deževja, ki še ne bo ponehalo.

Parada oranževcev v Belfastu potekala brez zapletov
13. 07. 1998 15.19
V severnoirskem Belfastu je davi brez zapletov potekala ena od tradicionalnih parad protestantskega reda oranževcev. Okoli 140 pripadnikov reda se je kljub deževnemu vremenu sprehodilo po Ormeau Road ob robu katoliškega dela mesta. Oranževci so se na poziv oblasti, naj zaradi včerajšnje smrti treh katoliških otrok odpovedo pohod, dogovorili, da bo sprevod potekal brez glasbe. Katoliški demonstranti so svoj protest zaradi dovoljenega sprevoda protestantov izrazili s plakati in se s črnimi baloni poklonili spominu treh otrok, ki so umrli v podtaknjenem požaru protestantskih skrajnežev.

Oranževci bodo nadaljevali pohod; Clinton ogorčen nad včerajšnjim napadom
13. 07. 1998 09.56
Tudi po smrti treh otrok v podtaknjenem požaru na Severnem Irskem so se pripadniki protestantskega reda oranževcev odločili za nadaljevanje protesta proti prepovedi njihovega pohoda v Portadownu. Člani reda so se enoglasno odločili, da vztrajajo pri obleganju katoliškega dela mesta Drumcree ''za nedoločen čas'', je sinoči sporočil načelnik območja Portadowna Harold Gracey.

V Ukrajini zaradi strupene žganice in vin umre 10.000 ljudi
12. 07. 1998 10.43
Več kot tretjina vodke in vin, ki jih prodajo v Ukrajini, nima potrjenega izvora oziroma ni proizvedena v skladu s predpisi, kar vsako leto botruje smrti približno 10.000 ljudi, je sporočilo ukrajinsko ministrstvo za zdravstvo. Vodka, ki je med Ukrajinci izredno priljubljena in jo pijejo na litre, je še posebej nevarna. V zadnjih letih se je prodaja nekakovostnih pijač močno okrepila, tako da je ponekod v Ukrajini kar polovica vseh alkoholnih pijač sumljivega izvora. Ministrstvo zato poziva Ukrajince, naj kupujejo alkoholne pijače samo v trgovinah.

V nemirih v Nigeriji ubitih najmanj 60 ljudi
10. 07. 1998 13.42
- Nigerijski časopisi so danes poročali, da je v nemirih po smrti opozicijskega voditelja Moshooda Abiole življenje izgubilo najmanj 60 ljudi. Samo dan prej je bilo v izgredih militantnih privržencev Abiole v Lagosu ubitih enajst ljudi, štirje pa med študentskimi nemiri v univerzitetnem mestu Ile-Ife.

Neredi v Nigeriji ob smrti najvplivnejšega političnega zapornika
08. 07. 1998 09.50
V največjem nigerijskem mestu Lagosu je po smrti najvplivnejšega političnega zapornika Moshooda Abiole prišlo do neredov, med katerimi je več sto mladih policijske enote obmetavalo s kamenjem in zažigalo avtomobilske gume. Policija je demonstrante razgnala s solzilcem.

Ustanovljen Sklad Marjana Rožanca
03. 07. 1998 11.59
Založba Nova revija in Založba Mihelač sta ustanovili Sklad Marjana Rožanca, ki bo podeljeval že uveljavljene Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko, izdano v zadnjih dveh letih. Nagrajenca bo letos izbrala žirija, ki jo je imenoval omenjeni sklad, v njej pa so dr. Andrej Inkret, Samo Kutoš, dr. Manca Košir, Vanesa Matajc in Alenka Zor Simoniti.

V Kataloniji homoseksualni pari enakovredni heteroseksualnim
01. 07. 1998 08.30
Regionalni parlament v Barceloni je sprejel zakon, s katerim je Katalonija kot prva španska pokrajina homoseksualne pare izenačila s heteroseksualnimi.

Ameriški pop art v Baslu
30. 06. 1998 15.45
V novem muzeju fundacije Ernst Beyeler v Baslu je do konca septembra postavljena retrospektiva del Roya Lichtensteina, prva večja razstava po umetnikovi smrti septembra lani. Na ogled je 73 slik, ki predstavljajo več kot 30 let umetniškega ustvarjanja Lichtensteina, dobili pa so jih iz muzejev in zasebnih zbirk v ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji, Švici in Nemčiji. Da je to švicarsko mesto trenutno res v znaku pop arta, potrjuje tudi razstava druge ameriške ikone te umetniške smeri iz 60. let, Andyja Warhola namreč, čigar 230 risb je razstavljenih v prestižnem baselskem Kunstmuseumu. Razstava, ki bo v Baslu odprta do 19. julija, bo nato odšla na turnejo po muzejih v Nemčiji in Avstriji, postavili jo bodo tudi v Minneapolisu, pomladi leta 2000 pa se bo na zadnji postaji ustavila še v Pittsburghu.

Muzej je moral sneti sliko zaradi prevelikih ušes portretiranca
30. 06. 1998 09.05
Zaradi prevelikih ušes je moral frizijski muzej v nizozemskem mestu Leeuwarden sneti enega od portretov. Podoba nekdanjega župana Van der Meulena je bila izgnana v kletne prostore, ker je vdova upodobljenega župana mestu zagrozila s sodnim procesom. Nizozemski časniki so konec tedna poročali, da je Van der Meulen že v začetku sedemdesetih let, ko je bil portret končan, kritiziral "popolnoma nesorazmerna ušesa" in prepovedal, da bi bila slika razstavljena. Sodnik je tedaj odločil, da smejo sliko pokazati šele deset let po smrti portretiranca. Van der Meulen je umrl leta 1993, frizijski muzej pa je njegovo podobo že zdaj potegnil na plano. "Prav rad bi videl, da pride do soočenja na sodišču," je dejal direktor muzeja van Krimpen. "Prepoved razstavljanja zaradi prevelikih ušes - to vendar ne more več prepričati nobenega sodnika." A mesto se je kljub vsemu ustrašilo sodnega postopka. Na mestu, kjer je visela slika, je zdaj nalepljen listek z napisom: "11. oktobra 2003 bo tu visel portret Van der Meulena."

Nekdanji raznašalec časopisov prejel 50.000 dolarjev
29. 06. 1998 08.12
Jack Lemons je moral imeti kar spoštljivo mnenje o fantiču, ki mu je štiri leta dostavljal časopis. Tako zelo ga je cenil, da mu je v svoji oporoki po smrti zapustil nič manj kot 50.000 dolarjev. "Preklemansko visoka napitnina za to, da sem mu vsak dan pustil časnik na verandi," je dejal zdaj 25-letni Kent Eberhardt, ki je nedavno diplomiral iz arhitekture na univerzi v Kansasu. Kot je povedal, je denar porabil za odplačilo dolgov na univerzi, ki so znašali 15.000 dolarjev, preostali denar pa je vložil. Lemons, ki je umrl 14. junija v starosti 79 let, se je leta 1989 upokojil, pred tem pa je učil na vojaški akademiji Wentworth. Ko je Eberhardt prvič srečal Lemonsa, je bil star 13 let in je bil zaposlen pri časopisu The Joplin Globe.

Poljska odkupila večino Chopinovih pisem
28. 06. 1998 11.08
Poljska je na nedavni dražbi hiše Sotheby's v New Yorku za več kot 190.000 dolarjev odkupila osem od skupno 14 pisem, ki jih je poljski skladatelj in pianist Frederic Chopin napisal prijatelju, poljskemu grofu Albertu Grzymali. Denar so v posebni zbiralni akciji zagotovili družba Frederica Chopina v Varšavi, javni poljski radio in zasebna televizija TVN.

Mrtev presedel pred televizijo štiri leta
28. 06. 1998 11.05
V domnevno nenaseljeni hiši v nemškem mestu Havel so pred dnevi našli že mumificirano truplo moškega, ki je kar štiri leta mrtev presedel pred televizijo. Pokojnega je našel trgovec z nepremičninami, ko je prišel ocenit hišo. Lastniki so leta 1994 prijavili, da v hiši ne živi več nihče. Preiskava je pokazala, da pokojnik ni imel svojcev in da je bil brezposeln, tako da ga ni nihče pogrešal. Po ugotovitvah policije je možak umrl naravne smrti.

Pred aretacijo je trikrat umrl
22. 06. 1998 07.45
Petra C. Gentryja so oblasti obsodile na dve leti zapora, ker je trikrat odigral svojo smrt, da bi se tako izognil obtožbam za vožnjo v vinjenem stanju. Gentryja je aretiral policist, ki ga je zalotil, ko je ta prevozil znak "stop". Isti policaj je Gentryja zaradi vožnje pod vplivom alkohola ustavil že enkrat prej. Domnevni pokojnik je bil prvič aretiran že leta 1991, vendar je sodišče po uradni potrditvi njegove smrti primer opustilo. Podobno se mu je godilo tudi drugič. Ko so ga prijeli tretjič, je pred začetkom sojenja umrl "od hemoragične vročine" v Afriki.

Umrl Carlos Castaneda
19. 06. 1998 14.37
Carlos Castaneda, oče gibanja New Age, ki je v svojih knjigah popisoval mitične skrivnosti šamana po imenu Don Juan, je umrl. Kot domnevajo, je bil star 72 let. Castanedova prijateljica in upraviteljica njegovega posestva, odvetnica Deborah Drooz, je za petkovo izdajo Los Angeles Timesa povedala, da je umrl za rakom na jetrih 27. aprila letos na svojem domu v Westwoodu. Po njenih besedah Castaneda ni maral pozornosti. "Vedno je poskrbel za to, da ga ljudje ne bi fotografirali ali posneli njegovega glasu." Ravno zaradi tega se odvetnici ni zdelo potrebno, da javnost že prej obvesti o pisateljevi smrti. Castaneda je trdil, da je vajenec indijanskega šamana po imenu Don Juan Matus. Njegovim naukom je sledilo na milijone ljudi po vsem svetu, njegovih deset knjig so prevedli v 17 jezikov in se še naprej dobro prodajajo. Castaneda je leta 1973 doktoriral iz antropologije na kalifornijski univerzi v Los Angelesu. Don Juana naj bi srečal v zgodnjih 60-ih letih v Arizoni. Castanedova prva knjiga Učenje Don Juana je ob izdaji leta 1968 postala uspešnica, kakor tudi več knjig - nadaljevanj, ki naj bi sledile Castanedovemu 12 let dolgemu vajeništvu. V slovenščino so med drugim prevedli Orlov dar in Pot v Ištlan ter več del pod skupnim naslovom Bitka za neznano.

Kinotečni večer v spomin Žarku Lužniku
15. 06. 1998 12.24
Ob deseti obletnici smrti mladega slovenskega filmskega ustvarjalca Žarka Lužnika bo nocoj v dvorani Slovenske kinoteke spominski večer, ko bodo zavrteli tudi dva manj znana oziroma manj prikazovana njegova dokumentarna filma, namreč Gostilna in Kolizej, ki ju je s scenaristko Heleno Koder posnel za televizijo.

Umrl brazilski arhitekt Lucio Costa
14. 06. 1998 09.22
V starosti 96 let je sinoči umrl brazilski arhitekt Lucio Costa, ki je skupaj s svojim kolegom, danes 90-letnim Oscarjem Niemeyerjem, konec 50. let zgradil novo brazilsko prestolnico Brasilia. Costa je poleg tega s svojimi projekti dodobra zaznamoval podobo Ria de Janeira. V Brasilii so zaradi Costove smrti razglasili tridnevno žalovanje.

V epidemiji skrivnostnega črevesnega virusa na Tajvanu umrlo že 33 otrok
11. 06. 1998 13.32
Na Tajvanu je za epidemijo, ki jo povzroča skrivnostni črevesni virus, po včerajšnji smrti devetletne deklice umrlo že 33 otrok, so danes sporočile oblasti. Smrtonosni virus naj bi, kot se je izvedelo v zdravniških krogih, odkrili tudi v Maleziji, na Japonskem, pa tudi v Bolgariji in na Madžarskem.

Viagra tudi v EU?
04. 06. 1998 13.20
Agencija Evropske unije za zdravila, ki deluje kot svetovalno znanstveno telo, je ta teden priporočila trženje ameriškega zdravila viagra za dviganje potence pri moških v Evropi.

Homeini odslej tudi na internetu?
04. 06. 1998 12.05
Iran namerava zbrana dela preminulega duhovnega vodje ajatole Homeinija objaviti na internetu. Hamid Ansari, vodja inštituta za objavo Homeinijevih del, je povedal, da bodo dela, prevedena v 16 jezikov, kmalu dostopna na t.i. web strani, ni pa povedal natančnega datuma. Poleg del verske vsebine bo mogoče na internetu najti tudi Homeinijeva teoretična dela o islamskem razumevanju politike, ki so v obdobju po revoluciji za iransko vlado predstavljala temeljna politična izhodišča. Poleg tega bodo lahko uporabniki interneta prebirali tudi nekatere od Homeinijevih pesmi, ki so jih objavili po njegovi smrti leta 1989.

Grad ravzpitega Marquisa de Sada zamenjal lastnika
27. 05. 1998 07.54
Grad ravzpitega Marquisa de Sada, Chateau de Saumane v Provansi, je zamenjal lastnika za okoli 3,3 milijone mark. To ne bi bilo prav nič posebnega, če ne bi za zidovi gradu iz 12. stoletja zrasel Donatien Alphonse Francois Marquis de Sade (1740-1814), ki je zaslovel zaradi svojih obsceno obarvanih erotičnih spisov. Sporni de Sadovi spisi pa v resnici niso nastali na njegovem gradu, ampak za zidovi ječe. De Sade, po katerem je dobil ime sadizem, je prebil v zaporu tri leta, sprva zaradi seksualnih prestopkov, kasneje pa zaradi opisovanja in objave le teh. Njegov pomen za literaturo so priznali šele dolgo po njegovi smrti.

Cher ne mara več tetovaž
17. 05. 1998 10.02
Cher se želi s pomočjo mesečnih laserskih terapij znebiti tetovaž, v svoji najnovejši izdaji piše ameriški časopis People. Njena odločitev pa ni povezana s skrbjo za zdravje, temveč z nečimrnostjo. "Ko sem se začela tetovirati, ni tega počel še nihče, zdaj pa se tetovirajo kar vsi po vrsti. Zato me to ne navdušuje več," je Cher komentirala svojo odločitev. Pred svojim 52. rojstnim dnem, ki ga bo praznovala 20. maja, je pevka in igralka povedala nekaj misli o staranju ter o svojem dinamičnem življenju. "Sovražim dejstvo, da sem vstopila v 50. leta," je povedala. O ljubezni pa: "Ko si star, jo je težko najti... toda če lahko trava raste prek betona, potem te lahko tudi ljubezen najde v vsakem obdobju življenja." Cher trdi, da ima po smrti svojega nekdanjega moža Sonnyja Bona, ki se je ubil v smučarski nesreči 5. januarja letos, še vedno nočne more. Cher torej med vrsticami priznava, da se hočeš nočeš stara.

Kralj Husein kritiziral protislovja Netanjahuja
16. 05. 1998 10.00
Jordanski kralj Husein je danes kritiziral "protislovja in zmedena stališča" izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v zvezi z bližnjevzhodnim mirovnim procesom.

Odprta žalna knjiga ob smrti nekdanjega grškega predsednika
24. 04. 1998 09.35
Ob smrti nekdanjega grškega predsednika Konstantinosa Karamanlisa bo na grškem veleposlaništvu na Mestnem trgu 8 od 9.30 do 15.30 odprta žalna knjiga.

Nova razstava v Pilonovi galeriji
21. 04. 1998 12.51
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo jutri, 22. aprila, zvečer odprli razstavo z naslovom Negovan Nemec (1947-1987) - deset let pozneje, ki je bila lani, ob desetletnici kiparjeve smrti, postavljena v Goriškem muzeju na gradu Kromberk. Takrat je izšel tudi retrospektivno zasnovan katalog s strokovno razpravo dr. Naceta Šumija o kiparjevem opusu. V Pilonovi galeriji bo predstavljen manjši izbor iz omenjene retrospektivne razstave, 25 skulptur, nekaj dokumentarnih fotografij, grafik ter risb.

Umrl Nobelov nagrajenec Octavio Paz
20. 04. 1998 10.14
Umrl je mehiški pesnik in esejist Octavio Paz, Nobelov nagrajenec za književnost. Star je bil 84 let.

Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.

Začetek pogajanj med obema Korejama
11. 04. 1998 12.14
V Pekingu so se danes začeli prvi dvostranski pogovori predstavnikov Severne in Južne Koreje, potem ko so leta 1994 prekinili. Južna Koreja je namreč v sredo sprejela predlog Severne Koreje o srečanju zunanjih ministrov obeh dražav v Pekingu. Gre za prvo uradno dvostransko srečanje na visoki ravni po juliju 1994, ko so bili pogovori ob smrti severnokorejskega voditelja Kima Il-Sunga prekinjeni.

Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.