smrtna kazen
Francija bo izročila "atomskega psa"
28. 06. 2001 00.00
Sodišče v francoskem Rennesu je dalo pozitivno mnenje za izročitev ameriškega državljana Jamesa Charlesa Koppa v ZDA. Kopp, z nadimkom "atomski pes", je v ZDA obtožen, da je leta 1998 umoril znanega newyorškega zdravnika Barnetta Slepiana, ki je izvajal splave. Kopp velja za enega najbolj iskanih ameriških ubežnikov, za njega so razpisali nagrado 50.000 dolarjev, sam pa trdi, da je nedolžen. Kopp je leta 1998 še pred zaslišanjem policije zbežal iz ZDA, po več kot dveh letih pa so ga marca letos aretirali policisti na zahodu Francije. Zadnjo privolitev za izročitev Koppa ZDA bo moral dati francoski premier Lionel Jospin. Na odločitev francoskega sodišča se Kopp lahko še pritoži.
Sojenje odstavljenemu predsedniku
27. 06. 2001 00.00
V Manili se je danes pod strogimi varnostnimi ukrepi začel prvi proces proti odstavljenemu filipinskemu predsedniku Josephu Estradi. Obtožen je krivega pričanja, ker je pred dvema letoma navedel napačne podatke o svojem premoženjskem stanju. Estrada sicer pred sodiščem glede obtožb še ni zavzel nobenega stališča, s tem pa se bo po filipinski zakonodaji avtomatično zagovarjal kot nedolžen.
Poziv k odpravi smrtne kazni
22. 06. 2001 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je ob robu prvega svetovnega kongresa o odpravi smrtne kazni, ki se danes končuje v Strasbourgu, pozvala ameriškega predsednika Georgea Busha, naj v svoji državi odpravi smrtno kazen, četudi jo večina Američanov podpira. "Politika dela velikega to, da zna prepričati ljudi, naj stopijo iz svoje kože," je še dejala Fontainova.
Svetovni kongres o smrtni kazni
21. 06. 2001 00.00
V poslopju Sveta Evrope (SE) v Strasbourgu se je danes začel prvi svetovni kongres o smrtni kazni, na katerem sodeluje približno 110 udeležencev iz vseh petih celin. Kongres sta odprla generalni sekretar SE Walter Schwimmer in predsednik francoskega združenja Skupaj proti smrtni kazni Michel Taube.
Busha čakajo protesti
12. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je prispel v Španijo, kjer začenja svoj prvi uradni obisk v Evropi po prihodu na položaj. Busha in njegovo soprogo Lauro je na madridskem letališču pričakal španski zunanji minister Josep Pique, nato pa se je ameriški predsednik odpeljal v palačo Zarzuela v predmestju Madrida, kjer se bo srečal s španskim kraljem Juanom Carlosom in kraljico Sofijo. Po pogovorih s španskim suverenom se bo Bush odpravil na posestvo Quintos de Mora 160 kilometrov južno od španske prestolnice, kjer ga bo na kosilu gostil španski premier Jose Maria Aznar.
Snemanja usmrtitve ne bo
09. 06. 2001 00.00
Timothy McVeigh, ki je leta 1995 v Oklahoma Cityju, izvedel najhujši teroristični bombni napad v ZDA, bo usmrčen v ponedeljek. Potem ko je prizivno sodišče v Denverju zavrnilo pritožbo njegovih odvetnikov, se je McVeigh odpovedal nadaljnjim poskusom pritožbe. Za nastavitev bombe je bil obtožen že avgusta 1997, vendar je odgovornost za smrt 168 ljudi priznal šele lani.
Sojenje Polenškovima morilcema
08. 06. 2001 00.00
V Podgorici sodijo Črnogorcema, ki sta februarja kruto umorila mladega Šentjurčana, Aljošo Polenška. Moška sta slovenskega tovornjakarja ubila zaradi vsega skupaj 300 nemških mark. Obsodbe danes na sodišču niso izrekli, storilcema pa grozi smrtna kazen.
Hanssen se bo branil kot nedolžen
31. 05. 2001 00.00
Nekdanji agent ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Robert Hanssen, ki so ga februarja aretirali kot domnevnega ruskega vohuna, je na sodišču v zvezni državi Virginia danes napovedal, da se bo zagovarjal kot nedolžen. Hanssenu v 21 točkah obtožnice očitajo zaroto in vohunstvo, za kar je zagrožena smrtna kazen. Po podatkih njegovih odvetnikov naj bi se proces začel 29. oktobra.
Slovenija prvič v poročilu AI
30. 05. 2001 00.00
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč v naši državi zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Ob tem posebej izstopa primer 16-letnika, ki so ga aprila lani pretepli slovenjgraški policisti, poročilo pa omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik AI Slovenija Dean Zagorac, letno poročilo poleg tega beleži zunajsodne poboje v 61 državah, sodne poboje v 28 državah, zapornike vesti v vsaj 63 državah, primere mučenja in neprimernega ravnanja v 125 državah in izginotja v 30 državah, čeprav je po oceni AI kršitev človekovih pravic še precej več.
ZDA brez dokazov proti bin Ladnu
30. 05. 2001 00.00
Talibanske oblasti v Afganistanu so danes zatrdile, da ZDA nimajo trdnih dokazov o vpletenosti Osame bin Ladna v teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es-Salamu. Sodišče v New Yorku je namreč včeraj štiri domnevne sodelavce bin Ladna obsodilo zaradi sodelovanja v omenjena napada avgusta leta 1998, v katerih je umrlo 224 ljudi, 4000 ljudi pa je bilo ranjenih. Kot je poudaril tiskovni predstavnik afganistanskega ministrstva za informiranje Abdul Hana, se zaradi omenjenih obsodb ne bo povečalo število točk obtožnic zoper bin Ladna, ki se je v Afganistan zatekel leta 1996. ZDA si po mnenju istega vira prizadevajo diskreditirati talibanski režim, pri čemer omenjajo vprašanja človekovih pravic, prometa z drogami in terorizma.
Proti usmrtitvi duševno prizadetih
28. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom in senat teksaškega kongresa sta sprejela predlog zakona, ki predvideva, da v tej ameriški zvezni državi ne bi več izvrševali smrtne kazni nad duševno prizadetimi obsojenci. Guverner Teksasa Rick Perry, ki je na tem položaju nasledil predsednika ZDA Georga Busha, je napovedal, da predloga zakona za zdaj še ne bo podpisal. Perry bo počakal na izid primera teksaškega obsojenca na smrt Johna Paula Penryja pred zveznim vrhovnim sodiščem. Teksas je sicer od leta 1982, ko so ponovno uvedli smrtno kazen, usmrtil 246 oseb, od tega 6 duševno prizadetih.
FBI v resnih težavah
17. 05. 2001 00.00
Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louis Freeh je pred kongresnim odborom za razdelitev proračunskih sredstev javno priznal, da je FBI zagrešil resno napako, ko odvetnikom Timothyja McVeigha ni dal na voljo vseh dokaznih gradiv. Freeh pa ni skušal zvrniti krivdo na svoje podrejene in je dejal, da kot direktor prevzema vso odgovornost. Proti nekdanjemu agentu FBI Robertu Hanssenu pa je bila medtem vložena obtožnica sestavljena iz 21 točk, ki ga krivi zarote in vohunjenja za Moskvo, za kar je zagrožena smrtna kazen.
Estrada v bolnišnici
12. 05. 2001 00.00
Nekdanjega filipinskega predsednika Josepha Estrado so zaradi bolečin v prsih prepeljali v bolnišnico. Njegovo premestitev je odredilo sodišče, potem ko mu zdravniki v preiskovalnem zaporu Santa Rosa v bližini filipinske prestolnice Manila niso mogli pomagati.
Pred neposrednim prenosom usmrtitve
03. 05. 2001 00.00
Dva tedna pred usmrtitvijo Timothya McVeigha, terorista, ki je pred šestimi leti v Oklahomi zakrivil smrt 168-ih ljudi, se je v Ameriki razvnela razprava o neposrednem prenosu usmrtitve. Že včeraj pa so lahko Američani po radijskih valovih poslušali posnetek usmrtitve, ki so jo leta 1984 opravili v zvezni državi Georgia.
Estrada pozval k miru
01. 05. 2001 00.00
Nekdanji filipinski predsednik Joseph Estrada je svoje privržence, ki so davi skušali vdreti v predsedniško palačo v Manili, opozoril, naj se vzdržijo nasilja, ker bo vsaka podobna situacija dala vladi opravičilo za uvedbo izrednega stanja v državi. Filipinska predsednica Gloria Arroyo je pred tem razglasila, da je v državi že izbruhnil upor, kar je prvi od treh ustavnih korakov za vzpostavitev reda in miru. Drugi korak je začasna odprava veljavnosti zakonov, zadnji korak pa je razglasitev izrednega stanja.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Nasilje nad novinarji
19. 03. 2001 00.00
Leta 2000 je med opravljanjem dela po svetu umrlo 24 novinarjev, je navedeno v danes objavljenem sporočilu Odbora za zaščito novinarjev (CPJ). 16 jih je bilo ubitih, storilci pa so večinoma na prostosti, še zlasti v Rusiji in Kolumbiji, so še sporočili iz CPJ. V Kolumbiji so lani ubili 3 novinarje, tako da se je število ubitih novinarjev v tej državi v minulih desetih letih povzpelo na 34. Po tri novinarje so ubili še v Rusiji in v Sierri Leone.
Marković zanika obtožbe
06. 03. 2001 00.00
Nekdanji vodja srbske tajne policije Rade Marković, ki so ga aretirali 23. februarja, je zanikal vse obtožbe v zvezi z vpletenostjo v umor štirih vodilnih predstavnikov opozicijskega Srbskega gibanja prenove (SPO), ki so umrli v prometni nesreči na Ibarski magistrali oktobra 1999, je danes sporočil namestnik predsednika okrožnega sodišča v Beogradu Radoslav Rakić. Rakić je še dejal, da sta bila poleg Markovića aretirana in zaslišana še dva njegova sodelavca. Kot je pojasnila predsednica sodišča Vida Petrović-Škero, gre za Nenada Ilića iz Jagodine in Nenada Bujoševića iz Lazarevca, ki sta osumljena, da sta kot sostorilca zagrešila umor. V sklopu preiskave naj bi po Rakićevih besedah doslej zaslišali 23 prič, še 30 pa jih bodo zaslišali. Preiskava naj bi bila končana v mesecu dni.
Začetek procesa proti teroristom
05. 02. 2001 00.00
V New Yorku se v ponedeljek začenja sodni proces proti štirim obtožencem za teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998 ter široki zaroti proti Američanom po vsem svetu, ki naj bi jo vodil Osama bin Laden. Newyorški proces bo ogromen tudi za ameriške standarde, saj obtožnica proti skupaj 22 osebam zajema več kot 140 strani, priče pa prihajajo iz šestih različnih držav. Na zatožni klopi so sicer le štiri osebe, medtem ko jih je 13 na čelu z bin Ladnom še vedno na prostosti. Od preostale peterice se trije v britanskih zaporih borijo proti izročitvi ZDA, dva pa sta že v New Yorku.
Estrada ne sme v tujino
23. 01. 2001 00.00
Filipinska vlada je odstavljenemu predsedniku Josephu Estradi, njegovi soprogi in enemu od njegovih sinov danes prepovedala, da zapustijo državo. Prepoved naj bi veljala v času preiskave obtožb o korupciji in nezakonitem kopičenju denarja v višini več milijonov dolarjev.
Bush imenoval pravosodnega ministra
22. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush je danes v Austinu objavil ime pravosodnega ministra v svoji administraciji. To bo postal senator zvezne države Missouri John Ashcroft. 58-letni Ashcroft je bil izvoljen za senatorja leta 1994, v letih 1985-93 je bil guverner Missourija, pred tem pa je bil tudi pravosodni minister (1975-85). Ashcroft je poročen, oče treh otrok, diplomiral je na univerzi Yale, doktorat pa naredil na chicaški univerzi.
Poljska ratificirala sporazum SE
30. 10. 2000 00.00
Poljski veleposlanik pri Svetu Evrope Marcin Rybicki je danes na sedežu te organizacije v Strasbourgu izročil ratifikacijske listine sporazuma o odpravi smrtne kazni. Poljska je tako postala 39. od 41 držav članic SE, ki je tudi uradno odpravila smrtno kazen. Rusija je sporazum o odpravi smrtne kazni zgolj podpisala, v Turčiji pa smrtna kazen še vedno velja.
Sojenje domnevnim Arkanovim morilcem
17. 10. 2000 00.00
Na beograjskem okrožnem sodišču se je danes začel proces proti domnevnim morilcem voditelja srbskih paravojaških enot Željka Ražnjatovića Arkana, ki je bil ubit 15. januarja letos v Beogradu.
Speightu grozi smrtna kazen
11. 08. 2000 00.00
Voditelj neuspelega državnega udara na Fidžiju George Speight je bil danes uradno obtožen veleizdaje. V primeru dokazane krivde mu grozi smrtna kazen, ki je na Fidžiju sicer niso izvršili že od leta 1970. Speight je obtožen tudi naklepanja izdaje, za kar mu grozi dosmrtna ječa.
Konec krize na Fidžiju?
29. 07. 2000 13.43
Vodjo fidžijskih upornikov Georga Speighta, ki je maja skušal izvesti državni udar, in 300 njegovih privržencev so premestili v zapore na dveh malih otokih kakih deset kilometrov vzhodno od fidžijske prestolnice Suva. Speightu, ki so ga aretirali v sredo, zaradi obtožb veleizdaje in ogrožanja življenja predsednika države Josefa Iloilo grozi smrtna kazen, vojaški viri pa so napovedali tudi strožje ukrepe in napad na upornike, ki še vedno zadržujejo nekaj talcev v svojih oporiščih severno od Suve.
Policisti rešili 20 potnikov
04. 05. 2000 20.39
Na Japonskem so po 16-urni drami policisti rešili 20 potnikov avtobusa. Ugrabitelj, 17-letni mladenič, je med divjo vožnjo zabodel tri ženske, eno do smrti. Japonski gledalci so si zasledovanje avtobusa lahko ogledali po televiziji.
Šarifovi odvetniki zahtevajo oprostitev
27. 03. 2000 19.22
Odvetniki nekdanjega pakistanskega premiera Navaza Šarifa, ki ga je odstavila vojska, so danes zahtevali njegovo oprostitev, saj po njihovem mnenju ne obstaja nikakršen dokaz o Šarifovi domnevni vpletenosti v letalsko ugrabitev, kar mu očita tožilstvo.
Ukrajinski parlament odpravil smrtno kazen
22. 02. 2000 19.17
Ukrajinski poslanci so med današnjim glasovanjem odpravili smrtno kazen, kar zahteva Svet Evrope, so sporočili iz parlamenta v Kijevu.
Zločinci v Benettonovih oglasih
27. 01. 2000 21.18
Znani italijanski proizvajalec oblačil Benetton, ki slovi po nenavadnih in spornih oglaševalskih akcijah, bo prihodnji teden začel z novimi oglasi, v katerih bodo nastopali na smrt obsojeni kaznjenci. Ta namera je v Italiji, ki tradicionalno nasprotuje smrtni kazni, že sprožila polemike.
Sprožen postopek proti Arkanovim morilcem
25. 01. 2000 14.24
Okrožno javno tožilstvo je uradno sprožilo postopek preiskave proti Dobroslavu Gavriću (24), Dejanu Pituliću (34) in Vujadinu Krstiću (37), ki so aretirani zaradi suma, da so ubili Željka Ražnjatovića Arkana in njegova dva prijatelja 15. januarja v hotelu Intercontinental.