smrtna
Ofenziva na Mazar-i-Šarif
08. 11. 2001 00.00
Težišče dogajanj v Afganistanu se je preselilo na SV države, v okolico mesta Mazar-i-Šarif. Ameriški lovci F-16 in bombniki B-52 pa so zlomili tudi več talibanskih obrambnih linij.
V New Yorku četrta smrtna žrtev antraksa
31. 10. 2001 00.00
V New Yorku je za posledicami inhalacijske okužbe z antraksom umrla 61-letna uslužbenka bonišnice na Manhattnu. Kot je poročala televizija ABC, je to že četrta smrtna žrtev antraksa v ZDA v zadnjem mesecu.
Antraks zahteval že tri žrtve
23. 10. 2001 00.00
Uslužbenca poštnega urada v Washingtonu sta umrla zaradi pljučne oblike vraničnega prisada, je potrdil washingtonski župan Antony Williams. Kot je dodal, se zaradi okužbe z vraničnim prisadom zdravita še dva poštna uslužbenca v ameriški prestolnici.
Antraks ali vranični prisad
10. 10. 2001 00.00
Odgovori na nekaj pogostih vprašanj o bakteriji antraks in obolenju vranični prisad, ki so jih pripravili na Centru za nadzor širjenja bakterij in mikotičnih obolenj v ZDA.
Najpomembnejša je pravočasna priprava na napad
15. 10. 2001 00.00
V svetu vse bolj narašča strah pred okužbo z antraksom. O možnostih napada z biološkim orožjem in pripravljenosti na njih v Sloveniji smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Petrovcem z Inštituta za mikrobiologijo.
Antraks in biološko orožje
15. 10. 2001 00.00
Primeri obolenj z vraničnim prisadom v ZDA begajo ljudi po svetu. Gost nocojšnje klepetalnice dr.Miroslav Petrovec bo odgovarjal na vprašanja o nevarnostih okužbe in o biološkem orožju nasploh.
Smrtna kazen za umor avtoprevoznika
11. 10. 2001 00.00
Višje sodišče v Podgorici je Slavka Devića in Rada Arsivića, ki sta februarja umorila slovenskega avtoprevoznika Aljošo Polenška, obsodilo na smrt.
Aretirane novinarje postavili na ogled
10. 10. 2001 00.00
V Afganistanu aretiranega francoskega novinarja Michela Peyrarda so skupaj s pakistanskima novinarjema postavili na ogled na ulicah Džalalabada, kjer so jih obmetavali s kamenjem.
Novinarka obtožena vohunjenja
04. 10. 2001 00.00
Britansko novinarko Yvonne Ridley, ki so jo prejšnji teden aretirali v Afganistanu, so talibanske oblasti obtožile vohunjenja.
Proces proti humanitarnim delavcem
30. 09. 2001 00.00
V Kabulu se je začel sodni proces proti sedmim od osmih tujih sodelavcev človekoljubne organizacije Shelter now iz Nemčije. Nadaljuje se tudi zaslišanje britanske novinarke.
V Monzi zmagal Montoya
16. 09. 2001 00.00
Na današnji dirki za VN Italije v Monzi je zmagal Juan Pablo Montoya (Williams BMW), drugi je bil Rubens Barrichello (Ferrari) in tretji Ralf Schumacher (Williams BMW).
Smrtna kazen za humanitarce?
05. 09. 2001 00.00
Osmim tujim humanitarnim delavcem, ki so jih talibanske oblasti aretirale zaradi domnevnega širjenja krščanstva, grozi smrtna kazen.
Talibani sodijo zaprtim tujcem
04. 09. 2001 00.00
V Afganistanu se je začel sodni proces zoper skupino tujih humanitarnih delavcev, ki so obtoženi širjenja krščanstva.
Zaprti zahodnjaki so zdravi
28. 08. 2001 00.00
Osem tujcev, aretiranih ker naj bi v Afganistanu širili krščanstvo, se počuti dobro, pravijo po obisku zahodni diplomati in njihovi starši.
Diplomati obiskali zapornike
27. 08. 2001 00.00
Talibanske oblasti v Afganistanu so zahodnim diplomatom dovolile obisk osmih tujih državljanov, aretiranih zaradi suma širjenja krščanstva.
Talibani dovolili obisk Rdečega križa
26. 08. 2001 00.00
Predstavniki Rdečega križa so obiskali humanitarce, ki so v Afganistanu že tri tedne zaprti zaradi obtožb o širjenju krščanstva.
Talibani so neusmiljeni
21. 08. 2001 00.00
Afganistan so danes zapustili trije zahodni diplomati, ki so se teden dni neuspešno pogajali za izpustitev svojih državljanov obtoženih širjenja krščanstva.
OVSE nasprotuje smrtni kazni
10. 07. 2001 00.00
Parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je danes ob koncu desetega letnega zasedanja v Parizu 55 držav članic organizacije pozvala k takojšnji opustitvi smrtne kazni. V sklepnem dokumentu je Parlamentarna skupščina članice OVSE, ki imajo uzakonjeno smrtno kazen pozvala, naj jo takoj prenehajo izvajati. V dokumentu se je več kot 300 parlamentarcev zavzelo predvsem za neizvajanje smrtne kazni nad mladoletnimi in duševno prizadetimi osebami.
Francija bo izročila "atomskega psa"
28. 06. 2001 00.00
Sodišče v francoskem Rennesu je dalo pozitivno mnenje za izročitev ameriškega državljana Jamesa Charlesa Koppa v ZDA. Kopp, z nadimkom "atomski pes", je v ZDA obtožen, da je leta 1998 umoril znanega newyorškega zdravnika Barnetta Slepiana, ki je izvajal splave. Kopp velja za enega najbolj iskanih ameriških ubežnikov, za njega so razpisali nagrado 50.000 dolarjev, sam pa trdi, da je nedolžen. Kopp je leta 1998 še pred zaslišanjem policije zbežal iz ZDA, po več kot dveh letih pa so ga marca letos aretirali policisti na zahodu Francije. Zadnjo privolitev za izročitev Koppa ZDA bo moral dati francoski premier Lionel Jospin. Na odločitev francoskega sodišča se Kopp lahko še pritoži.
Sojenje odstavljenemu predsedniku
27. 06. 2001 00.00
V Manili se je danes pod strogimi varnostnimi ukrepi začel prvi proces proti odstavljenemu filipinskemu predsedniku Josephu Estradi. Obtožen je krivega pričanja, ker je pred dvema letoma navedel napačne podatke o svojem premoženjskem stanju. Estrada sicer pred sodiščem glede obtožb še ni zavzel nobenega stališča, s tem pa se bo po filipinski zakonodaji avtomatično zagovarjal kot nedolžen.
Poziv k odpravi smrtne kazni
22. 06. 2001 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je ob robu prvega svetovnega kongresa o odpravi smrtne kazni, ki se danes končuje v Strasbourgu, pozvala ameriškega predsednika Georgea Busha, naj v svoji državi odpravi smrtno kazen, četudi jo večina Američanov podpira. "Politika dela velikega to, da zna prepričati ljudi, naj stopijo iz svoje kože," je še dejala Fontainova.
Svetovni kongres o smrtni kazni
21. 06. 2001 00.00
V poslopju Sveta Evrope (SE) v Strasbourgu se je danes začel prvi svetovni kongres o smrtni kazni, na katerem sodeluje približno 110 udeležencev iz vseh petih celin. Kongres sta odprla generalni sekretar SE Walter Schwimmer in predsednik francoskega združenja Skupaj proti smrtni kazni Michel Taube.
Izraelska vojska dobila zeleno luč
21. 06. 2001 00.00
Izraelska vojska je sporočila, da je dobila zeleno luč vlade za operacije proti palestinskim aktivistom, ki naj bi bili vpleteni v napade na izraelske cilje. Novi incidenti se namreč vrstijo kljub premirju, ki so ga Izraelci in Palestinci sklenili ob posredovanju vodje ameriške obveščevalne službe CIA Georgea Teneta. Kot navaja vojska, je "likvidacije odgovornih za protiizraelske napade" na sestanku v sredo odobril varnostni kabinet, ki mu je predsedoval izraelski premier Ariel Šaron.
Busha čakajo protesti
12. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je prispel v Španijo, kjer začenja svoj prvi uradni obisk v Evropi po prihodu na položaj. Busha in njegovo soprogo Lauro je na madridskem letališču pričakal španski zunanji minister Josep Pique, nato pa se je ameriški predsednik odpeljal v palačo Zarzuela v predmestju Madrida, kjer se bo srečal s španskim kraljem Juanom Carlosom in kraljico Sofijo. Po pogovorih s španskim suverenom se bo Bush odpravil na posestvo Quintos de Mora 160 kilometrov južno od španske prestolnice, kjer ga bo na kosilu gostil španski premier Jose Maria Aznar.
Snemanja usmrtitve ne bo
09. 06. 2001 00.00
Timothy McVeigh, ki je leta 1995 v Oklahoma Cityju, izvedel najhujši teroristični bombni napad v ZDA, bo usmrčen v ponedeljek. Potem ko je prizivno sodišče v Denverju zavrnilo pritožbo njegovih odvetnikov, se je McVeigh odpovedal nadaljnjim poskusom pritožbe. Za nastavitev bombe je bil obtožen že avgusta 1997, vendar je odgovornost za smrt 168 ljudi priznal šele lani.
Sojenje Polenškovima morilcema
08. 06. 2001 00.00
V Podgorici sodijo Črnogorcema, ki sta februarja kruto umorila mladega Šentjurčana, Aljošo Polenška. Moška sta slovenskega tovornjakarja ubila zaradi vsega skupaj 300 nemških mark. Obsodbe danes na sodišču niso izrekli, storilcema pa grozi smrtna kazen.
Hanssen se bo branil kot nedolžen
31. 05. 2001 00.00
Nekdanji agent ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Robert Hanssen, ki so ga februarja aretirali kot domnevnega ruskega vohuna, je na sodišču v zvezni državi Virginia danes napovedal, da se bo zagovarjal kot nedolžen. Hanssenu v 21 točkah obtožnice očitajo zaroto in vohunstvo, za kar je zagrožena smrtna kazen. Po podatkih njegovih odvetnikov naj bi se proces začel 29. oktobra.
Slovenija prvič v poročilu AI
30. 05. 2001 00.00
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč v naši državi zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Ob tem posebej izstopa primer 16-letnika, ki so ga aprila lani pretepli slovenjgraški policisti, poročilo pa omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik AI Slovenija Dean Zagorac, letno poročilo poleg tega beleži zunajsodne poboje v 61 državah, sodne poboje v 28 državah, zapornike vesti v vsaj 63 državah, primere mučenja in neprimernega ravnanja v 125 državah in izginotja v 30 državah, čeprav je po oceni AI kršitev človekovih pravic še precej več.
ZDA brez dokazov proti bin Ladnu
30. 05. 2001 00.00
Talibanske oblasti v Afganistanu so danes zatrdile, da ZDA nimajo trdnih dokazov o vpletenosti Osame bin Ladna v teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es-Salamu. Sodišče v New Yorku je namreč včeraj štiri domnevne sodelavce bin Ladna obsodilo zaradi sodelovanja v omenjena napada avgusta leta 1998, v katerih je umrlo 224 ljudi, 4000 ljudi pa je bilo ranjenih. Kot je poudaril tiskovni predstavnik afganistanskega ministrstva za informiranje Abdul Hana, se zaradi omenjenih obsodb ne bo povečalo število točk obtožnic zoper bin Ladna, ki se je v Afganistan zatekel leta 1996. ZDA si po mnenju istega vira prizadevajo diskreditirati talibanski režim, pri čemer omenjajo vprašanja človekovih pravic, prometa z drogami in terorizma.
Proti usmrtitvi duševno prizadetih
28. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom in senat teksaškega kongresa sta sprejela predlog zakona, ki predvideva, da v tej ameriški zvezni državi ne bi več izvrševali smrtne kazni nad duševno prizadetimi obsojenci. Guverner Teksasa Rick Perry, ki je na tem položaju nasledil predsednika ZDA Georga Busha, je napovedal, da predloga zakona za zdaj še ne bo podpisal. Perry bo počakal na izid primera teksaškega obsojenca na smrt Johna Paula Penryja pred zveznim vrhovnim sodiščem. Teksas je sicer od leta 1982, ko so ponovno uvedli smrtno kazen, usmrtil 246 oseb, od tega 6 duševno prizadetih.