smrtne
Evropska delegacija na Bližnjem vzhodu
10. 06. 2001 00.00
Palestinski vodja Jaser Arafat se je danes v Ramali srečal s švedskim premierom Göranom Perssonom, katerega država trenutno predseduje Evropski uniji, in z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. Oba predstavnika EU naj bi se danes srečala še z izraelskim premierom Arielom Šaronom in z zunanjim ministrom Šimonom Peresom. Namen srečanj je predvsem pomagati pri krepitvi krhkega premirja med sprtima stranema, ki je nastopilo po več kot osmih mesecih krvavega nasilja.
Novi spopadi v Katmanduju
05. 06. 2001 00.00
V nepalski prestolnici Katmandu so tudi danes, kljub podaljšani policijski uri, izbruhnili nasilni protesti, v katerih naj bi umrlo šest ljudi. Nepalci ne verjamejo, da je bil morilec kraljeve družine prestolonaslednik Dipendra, zato od novega kralja zahtevajo odgovor. Kralj Gjanendra že imenoval posebno komisijo, ki bo raziskala okoliščine tragedije.
Slovenija prvič v poročilu AI
30. 05. 2001 00.00
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč v naši državi zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Ob tem posebej izstopa primer 16-letnika, ki so ga aprila lani pretepli slovenjgraški policisti, poročilo pa omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik AI Slovenija Dean Zagorac, letno poročilo poleg tega beleži zunajsodne poboje v 61 državah, sodne poboje v 28 državah, zapornike vesti v vsaj 63 državah, primere mučenja in neprimernega ravnanja v 125 državah in izginotja v 30 državah, čeprav je po oceni AI kršitev človekovih pravic še precej več.
Štirideset let Amnesty International
28. 05. 2001 00.00
Amnesty International (AI), svetovno gibanje ljudi, ki se zavzemajo za človekove pravice, praznuje danes 40. obletnico. Danes bodo v ta namen prižgali štirideset dvometrskih sveč v londonski cerkvi St.Martin-in-the-Fields, kjer so leta 1961 za AI prižgali tudi prvo svečo.
Proti usmrtitvi duševno prizadetih
28. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom in senat teksaškega kongresa sta sprejela predlog zakona, ki predvideva, da v tej ameriški zvezni državi ne bi več izvrševali smrtne kazni nad duševno prizadetimi obsojenci. Guverner Teksasa Rick Perry, ki je na tem položaju nasledil predsednika ZDA Georga Busha, je napovedal, da predloga zakona za zdaj še ne bo podpisal. Perry bo počakal na izid primera teksaškega obsojenca na smrt Johna Paula Penryja pred zveznim vrhovnim sodiščem. Teksas je sicer od leta 1982, ko so ponovno uvedli smrtno kazen, usmrtil 246 oseb, od tega 6 duševno prizadetih.
Val usmrtitev na Kitajskem
23. 05. 2001 00.00
V zadnjem valu usmrtitev, ki so jih kitajske oblasti v minulih šestih tednih izvedle v sklopu kampanje za zajezitev kriminala z imenom "Udari močno", je bilo usmrčenih najmanj tisoč ljudi, so danes v Pekingu sporočili diplomatski viri, medtem pa kitajski tisk še naprej objavlja sezname likvidacij obsojencev.
FBI v resnih težavah
17. 05. 2001 00.00
Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louis Freeh je pred kongresnim odborom za razdelitev proračunskih sredstev javno priznal, da je FBI zagrešil resno napako, ko odvetnikom Timothyja McVeigha ni dal na voljo vseh dokaznih gradiv. Freeh pa ni skušal zvrniti krivdo na svoje podrejene in je dejal, da kot direktor prevzema vso odgovornost. Proti nekdanjemu agentu FBI Robertu Hanssenu pa je bila medtem vložena obtožnica sestavljena iz 21 točk, ki ga krivi zarote in vohunjenja za Moskvo, za kar je zagrožena smrtna kazen.
Zaslišanje direktorja FBI
16. 05. 2001 00.00
Člani senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti so v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišali direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louisa Freeha, potem ko je pred dnevi v javnost prišla novica, da številni uradi FBI po ZDA niso predali vseh dokumentov odvetnikom na smrt obsojenega terorista Timothyja McVeigha, ki je priznal, da je aprila leta 1995 nastavil bombo pred zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju, zaradi katere je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok. Večina ameriških politikov sicer priznava, da FBI dobro opravlja svoje delo, vendar se je nabralo vse preveč napak pri nekaterih zelo odmevnih primerih. Louis Freeh, ki je že 1. maja napovedal, da bo junija odstopil s položaja, naj bi senatorjem zatrdil, da razkritje dokumentov ne bo vplivalo na izvršitev smrtne obsodbe za McVeigha.
Usmrtitev McVeigha preložena
16. 05. 2001 00.00
Danes bi morali usmrtiti Timothyhja McVeigha, obsojenega na smrt zaradi uboja 168 ljudi v bombni eksploziji v Oklahomi pred šestimi leti. Zaradi kupa dokazov, ki so jih preiskovalci bombnega napada predali sodišču šele pred nekaj dnevi, so izvršitev kazni najprej preložili na 11. junij, zdaj pa precej kaže celo na znižanje kazni.
EU pozvala Ankaro, naj razreši zaporniško krizo
30. 04. 2001 00.00
Iz protesta zaradi odnosa turške vlade do približno 250 turških zapornikov, ki že več mesecev gladovno stavkajo, je iz parlamentarne komisije, pristojne za turške zapore, izstopil poslanec Kamer Genc. "Kljub vsem opozorilom, da bi vlada prenehala z osamitvijo zapornikov, ni v preteklih mesecih za to storila ničesar," je v Ankari povedal Genc, sicer tudi član opozicijske stranke Desna pot. Turško vlado pa je k ureditvi razmer v turških zaporih danes pozval tudi evropski komisar za širitev Günther Verheugen.
V eksploziji ubit častnik
29. 03. 2001 00.00
V eksploziji protitankovske mine v bližini Tanuševcev na severu Makedonije je umrl makedonski častnik, pet vojakov pa je ranjenih. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je nesreča zgodila, ko je vozilo makedonske vojske zapeljalo na protitankovsko mino. Ranjence so s helikopterji prepeljali v vojaško bolnišnico v Skopju in naj bi bili izven smrtne nevarnosti.
Mir bodo najverjetneje uničili 23. marca
19. 03. 2001 00.00
Ruski center za nadzor vesoljskih poletov (TSOUP) je sporočil, da bodo Rusko vesoljsko postajo Mir uničili najverjetneje 23. marca. Operacijo, ki je bila sicer predvidena v noči s srede 21. marca na četrtek 22. marca, so preložili za 24 ur, saj se Mir Zemlji približuje počasneje, kot so predvidevali, so sporočili strokovnjaki TSOUP.
Spopadi na zahodu Makedonije
14. 03. 2001 00.00
Skupina oboroženih Albancev je danes napadla policiste v predmestju Tetova na severozahodu Makedonije. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je albanska Osvobodilna narodna vojska (ONV), ki deluje na območju Makedonije, s tem odprla novo fronto v tej državi. Napad je potrdilo tudi makedonsko notranje ministrstvo, ki je pojasnilo, da je v pomoč policistom, ki so tarča silovitega napada, poslalo tudi vojsko. Približno 30 Albancev naj bi zasedlo nekaj hiš in iz njih streljalo na policiste. Po neuradnih podatkih naj bi na obeh straneh padle tudi smrtne žrtve, viri blizu skopske policije pa so potrdili le dva ranjena policista.
V KC znova o bolnišničnih okužbah
27. 02. 2001 00.00
V ljubljanskem Kliničnem centru (KC) so že drugo redno mesečno novinarsko konferenco namenili obravnavi bolnišničnih okužb. Pred 14-imi dnevi smo poročali o pojavu legionarske bolezni, ki smo jo odkrili v Kliničnem centru in s katero sta se okužila dva zdravnika. Nevarnosti za epidemijo ni, v bolnišnici pa so po programu že končani odvzemi vzorcev vode in ukrepi za pregrevanje vode. Sanacija je zdaj zaključena, rezultati analiz pa bodo znani v tednu dni.
Novi članici SE
25. 01. 2001 00.00
Armenija in Azerbajdžan sta danes postali novi članici Sveta Evrope (SE). Zunanja ministra obeh kavkaških republik Vartan Oskanjan in Vilajat Muhtar Gulijev sta na sedežu SE v Strasbourghu generalnemu sekretarju Walterju Schwimmerju danes predala pristopne dokumente. Oba ministra sta podpisala tudi Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in protokol o odpravi smrtne kazni. Z Armenijo in Azerbajdžanom šteje SE sedaj 43 članic.
Palestinci ustrelili kolaboracionista
13. 01. 2001 00.00
Palestinska policija je potrdila, da so danes ustrelili dva Palestinca, ki sta bila obtožena kolaboracije z Izraelci. Palestinski voditelj Jaser Arafat je potrdil smrtne obsodbe po tem, ko so palestinska varnostna sodišča oba spoznala za kriva, da sta Izraelu izdala podatke, zaradi katerih je prišlo do žrtev med palestinskimi aktivisti. V Nablusu na Zahodnem bregu so ustrelili Alana Banija Odeha, na policijski postaji v Gazi pa Majdija Mikavija, ki naj bi 22. novembra zakrivil smrt štirih članov Fataha. Strelski vod je sestavljalo devet palestinskih policajev s kalašnikovi, v katerih so bili mešani pravi in slepi naboji. Ustrelitvi so prisostvovali člani družine umrlih, člani palestinskega ministrskega kabineta in vodje Fataha. Drugi ustreljeni, Bani Odeh, pa naj bi priznal, da je 23. novembra sodeloval pri eksploziji, ki je ubila enega Palestinca - njegovega sorodnika Ibrahima Banija Odeha. Palestinci so tedaj obtožili Izraelce, da so z raketnim izstrelkom umorili aktivista militantnega gibanja Hamas, izraelske varnostne sile pa so sporočile, da je verjetno umrl v predčasni eksploziji avtomobila-bombe, ki jo je pripravljal. Šestčlanski strelski vod je Bani Odeha usmrtil javno, pred okoli tisoč zbranimi ljudmi. Palestinske oblasti so od leta 1994 ustrelile pet Palestincev, še štirje osumljeni kolaboracije pa bodo pred sodišče v Betlehemu stopili danes. "Sodbe so bile pravične in poštene. Ustrelitev je izvedel strelski vod v skladu s sodbo," je izjavil palestinski generalni tožilec Kaled al-Qidra.
Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.
Peticija o odpravi smrtne kazni
19. 12. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je na sedežu organizacije v New Yorku sprejel peticijo o odpravi smrtne kazni, ki jo je podpisalo 3,2 milijona ljudi. Annanu, ki je pobudo podprl, so peticijo predali znana aktivistka in borka za odpravo smrtne kazni Helen Prejean, predstavniki mednarodne nevladne organizacije za zaščito človekovih pravic Amnesty International ter skupine Sant Egidio s sedežem v Rimu. Pred palačo ZN pa so pripravili tudi shod v podporo prizadevanjem za ukinitev smrtne kazni.
Evropsko sodišče o Ocalanovih pritožbah
15. 12. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da bo obravnavalo pritožbe, ki jih je proti Turčiji vložil na smrt obsojeni kurdski voditelj Abdullah Ocalan, so danes sporočili s Sveta Evrope, v okviru katerega deluje omenjeno sodišče.
Danes promet po montažnem mostu
13. 12. 2000 00.00
Aktivnosti pri odpravljanju posledic zemeljskega plazu, ki je prizadel Log pod Mangartom, se pospešeno nadaljujejo. Tako bodo že predvidoma danes po napovedih pristojnih služb opravili tehnični prevzem ter uradno odprli nov montažni most v Gorenjem Logu, ki bo vnovič omogočil prometno povezavo do vasi Strmec. Ta je bila vse od naravne nesreče dobesedno odrezana od sveta. 17. novembra je namreč poplavni val blatno-gruščnatega toka odnesel most čez Predelico v Gorenjem Logu, zasul, odnesel ali prestavil nekaj stanovanjskih hiš, zahteval pa je tudi smrtne žrtve.
Namesto smrtne kazni dosmrtna ječa
10. 12. 2000 00.00
Filipinski predsednik Joseph Estrada je danes napovedal, da bo jutri izdal odlok, po katerem bo vsem na smrt obsojenim na Filipinih kazen spremenil v dosmrtno ječo. Kot razlog za to odločitev je Estrada navedel praznovanje jubilejnega svetega leta 2000 katoliške Cerkve.
Slovenija na zasedanju Sveta Evrope
09. 11. 2000 00.00
Slovenske delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana se je danes udeležila zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu, na katerem so razpravljali tudi o položaju v jugovzhodni Evropi. Pelikan je v svojem nastopu predstavil slovensko oceno in pogled na položaj na tem območju ter sodelovanje Slovenije v konkretnih projektih in pobudah v JV Evropi. Izrazil je še upanje, da se bo nadaljeval proces demokratizacije v JV Evropi.
Huda neurja po Evropi
06. 11. 2000 00.00
Huda neurja z močnim deževjem in orkanskim vetrom, ki so zajela predvsem zahodno Evropo, so doslej terjala štiri smrtne žrtve. V drugem neurju v zadnjem tednu sta v Veliki Britaniji umrli dve osebi, ko je v bližini Ludlowa na njun avtomobil padlo drevo. V francoski Nici je plaz pod seboj pokopal starejšega moškega, starejši moški pa je umrl tudi v naraslih vodah v Alassiu na severu Italije.
Politiki in parlamentarci v Vatikanu
04. 11. 2000 00.00
V Vatikanu so je danes začela slovesnost ob Jubileju parlamentarcev in politikov, ki se ga udeležuje 2500 predstavnikov parlamentov iz 93 držav,
Nove smrtne žrtve tajfuna
02. 11. 2000 00.00
Tajfun, ki je v zadnjih dneh divjal po Tajvanu, je po zadnjih podatkih zahteval več kot 50 smrtnih žrtev. Medtem se je število smrtnih žrtev torkove nesreče letala letalske družbe Singapore Airlines povečalo na 81. Eden izmed huje poškodovanih potnikov je umrl v bolnišnici, so sporočile tamkajšnje oblasti. Tajfun Xangsane, ki je najverjetneje prispeval tudi k omenjeni letalski nesreči, je od ponedeljka do srede na otoku povzročil velike poplave in zemeljske plazove. Oblasti še vedno pogrešajo 10 oseb.
Poljska ratificirala sporazum SE
30. 10. 2000 00.00
Poljski veleposlanik pri Svetu Evrope Marcin Rybicki je danes na sedežu te organizacije v Strasbourgu izročil ratifikacijske listine sporazuma o odpravi smrtne kazni. Poljska je tako postala 39. od 41 držav članic SE, ki je tudi uradno odpravila smrtno kazen. Rusija je sporazum o odpravi smrtne kazni zgolj podpisala, v Turčiji pa smrtna kazen še vedno velja.
Bush in Gore v boju za glasove
18. 10. 2000 00.00
Tema zadnjega predvolilnega soočenja kandidatov za ameriškega predsednika med teksaškim guvernerjem Georgem Bushem mlajšim in podpredsednikom ZDA Alom Gorom, je bila bližnjevzhodna kriza. Mnenji kandidatov sta se najbolj razšli pri problematiki reševanja svetovnih kriz, v tem trenutku pa je to kriza na Bližnjem vzhodu.
Spopadi se nadaljujejo
18. 10. 2000 00.00
Čeprav je minilo manj kot 24 ur od sklenitve sporazuma med sprtima stranema, so se oboroženi spopadi na področju Hebrona in Ramalaha nadaljevali vso noč. Izraelski premier Ehud Barak zahteva od palestincev prekinitev spopadov v 48 urah, šele potem bo ukazal umik oklepnih enot. Le nekaj ur po dogovoru o premirju na bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku je sinoči na območju Gaze prišlo do novih hudih spopadov med Palestinci in izraelsko vojsko, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izraelska vojska je vnovič uporabila protitankovske rakete LAU. Včerajšnji nemiri na Bližnjem vzhodu so zahtevali skupno tri smrtne žrtve. Število mrtvih po 28. septembru, ko so se nemiri začeli, se je tako povzpelo na več kot 105. Ranjenih pa je bilo več kot 200 ljudi, večinoma Palestincev. Sicer sta izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat že začela izpolnjevati v Šarm el Šejku dogovorjene obveznosti. Barak je tako sinoči odredil ponovno odprtje palestinskega letališča v Gazi, Arafat pa je odredil, da se morajo protesti proti Izraelu končati.
Konec tedna spet smrtne žrtve
16. 10. 2000 00.00
Na slovenskih cestah se je minuli konec tedna zgodilo 18 prometnih nesreč, v katerih sta dve osebi izgubili življenje, 24 pa se jih je poškodovalo. V preteklem tednu se je skupaj zgodilo 95 prometnih nesreč, v katerih so štiri osebe umrle, 116 pa se jih je poškodovalo.
Močno deževje v Italiji in Švici
15. 10. 2000 00.00
Močno deževje na severu Italije in na jugu Švice je zahtevalo prve smrtne žrtve. V okolici Torina, kjer že tri dni skoraj nepretrgoma dežuje, sta umrli dve osebi, v švicarski vasi Gondo pa po včerajšnjem zemeljskem plazu še vedno pogrešajo 13 ljudi. V obeh državah je poplavljenih in neprevoznih veliko cest in mostov, dolina Aoste pa je praktično odrezana od sveta. Zaprta je tudi avtocesta Milano - Torino.