smrtno
EU krepi prizadevanja proti smrtni kazni
29. 06. 1998 14.31
Zunanji ministri Evropske unije so se danes na zasedanju v Luxembourgu odločili, da si bo petnajsterica v okviru svoje politike človekovih pravic okrepljeno prizadevala za univerzalno ukinitev smrtne kazni. Ministri so napovedali, da bo unija države, ki smrtno kazen izvajajo, pozvala, naj to prakso omejijo ali uvedejo moratorij na njeno izvajanje.
Medsebojni obračun dveh skupin motoristov terjal smrtno žrtev
26. 06. 1998 14.30
Na prireditvenem prostoru Zgage rock festivala pri Litiji je davi med medsebojnim obračunavanjem dveh skupin motoristov iz Zagorja in Litije prišlo do pretepa in do streljanja, ki je terjalo smrtno žrtev. Neznanec je ustrelil v glavo 32-letnega S.G. iz Trbovelj, člana oziroma vodjo zagorske skupine motoristov, imenovane Satans Brothers. Slednji je umrl med prevozom v bolnišnico. Kriminalisti in policisti z zbiranjem obvestil o okoliščinah dogodka in z iskanjem osumljenca še nadaljujejo, so sporočili iz UNZ Ljubljana.
Iran ustanavlja taborišča za zapornike zaradi mamil
18. 05. 1998 11.05
Iran bo kmalu ustanovil "posebna taborišča" za zapornike, obsojene zaradi mamil, je izjavil ajatolah Mohamad Jazdi, ki je na čelu iranskega pravosodnega sistema.
Latvijski parlament za ohranitev smrtne kazni
18. 05. 1998 07.32
Latvijski parlament je danes z veliko večino izglasoval ohranitev smrtne kazni, kljub nasprotnim pozivom predsednika države, zunanjega ministra in borcev za človekove pravice.
Ameriški arhitekt načrtuje spomenik princesi Diani v Parizu
15. 05. 1998 08.33
Če naj bi vse potekalo po načrtih newyorškega arhitekta Gaetana Pesceja, bo v Parizu stal spomenik, posvečen spominu na princeso Diano. Kot je zapisal časnik Le Figaro, naj bi spomenik slavnostno odkrili ob prvi obletnici smrtne nesreče 31. avgusta. Arhitekt načrtuje steber iz umetne smole v parku nad cestnim predorom Alma, kjer sta se smrtno ponesrečila Diana in njen prijatelj Dodi al Fayed. Steber naj bi predstavljal podaljšek 13. opornika v predoru, v katerega je tedaj trčil mercedes.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
Požar jih je rešil pred smrtno kaznijo
29. 04. 1998 07.36
V Kuala Lumpurju je osmim ljudem, obtoženih zaradi trgovine z mamili, uspelo, da so se izognili smrtni kazni, ker so njihovi dosjeji pred petimi leti zgoreli v požaru. Vrhovno sodišče je smrtno kazen spremenilo v dosmrtno ječo, vseh osem pa je priznalo krivdo. Sodišče je tudi odločilo, da prejme sedem od osmih obtoženih še deset udarcev s palico.
Britanski znanstveniki odkrili neznano super bakterijo
23. 04. 1998 09.18
Britanski znanstveniki so odkrili doslej neznano bakterijo, ki je odporna na vse obstoječe antibiotike in utegne biti smrtno nevarna za osebe s šibkim imunskim sistemom, piše britanska revija New Scientist v zadnji izdaji.
Velika večina Albancev podpira izvajanje smrtne kazni
06. 04. 1998 09.11
Več kot 90 odstotkov Albancev podpira izvajanje smrtne kazni, da bi se zmanjšalo število ubojev v državi. Po podatkih ankete, ki jo je opravila neka nevladna organizacija, se je 93,6 odstotka vprašanih izreklo za smrtno kazen, in sicer zaradi uboja, posilstva ter ugrabitve, proti izvajanju najhujše kazni pa je bilo le 4,1 odstotka vprašanih. Minulo leto je smrtno kazen podprlo 70 odstotkov anketiranih Albancev.
Estonija ukinila smrtno kazen
19. 03. 1998 11.06
Estonski parlament je danes ratificiral protokol h Evropski konvenciji o človekovih pravicah o ukinitvi smrtne kazni. Za ratifikacijo je glasovalo 39 poslancev, 30 pa jih je bilo proti.
Smrtno se je ponesrečil avstrijski pevec Falco
07. 02. 1998 10.48
V avtomobilski nesreči v Dominikanski republiki se je smrtno ponesrečil avstrijski pop zvezdnik Falco, s pravim imenom Hansi H"lzl, je danes sporočil avstrijski radio OeRF. Domnevajo, da je 40-letni pevec, ki je že kako leto živel na Karibskih otokih, v petek z avtomobilom čelno trčil v drug avtomobil. Po navedbah nekega direktorja hotela se je nasreča zgodila v mestu Puerto Plata. Falco je po uspehu, ki ga je doživel s pesmijo Amadeus, v Avstriji veljal za najbolj uveljavljenega predstavnika avstrijske popularne glasbe.
Poziv ZDA naj ukinejo smrtno kazen
15. 01. 1998 10.03
Evropski parlament je v sredo pozval Združene države, naj v okviru spoštovanja temeljnih človekovih pravic dokončno odpravijo smrtno kazen. Kot je pojasnil eden izmed izmed poslancev, parlament s sprejetjem takšnega stališča ne izraža dvomov glede demokratičnosti ZDA.
Ptičja gripa terjala peto smrtno žrtev
14. 01. 1998 15.35
Ptičja gripa je v Hong Kongu zahtevala peto smrtno žrtev. Kot so danes sporočili predstavniki vlade, je minulo nedeljo za posledicami pljučnice umrla 34-letna ženska. Okužbo z nevarnim virusom H5N1 so ugotovili šele z laboratorijskimi testi po njeni smrti.
Pozvali indonezijske prebivalce naj si ne delajo zalog
10. 01. 1998 11.01
Vojaški voditelji v Indoneziji so prebivalce pozvali, naj si zaradi gospodarske krize v državi ne delajo zalog. V skladu z novospejetim zakonom o preprečevanju subverzij je v tej azijski državi za kopičenje zalog možno izreči celo smrtno kazen. Po najnovejših poročilih je v Indoneziji kljub opozorilom vojske v nekaterih predelih že zmanjkalo osnovnih živil, cene pa so vrtoglavo poskočile.
Porota neodločna v procesu proti Terryju Nicholsu
07. 01. 1998 18.27
Porota zveznega sodišča v Denverju še ni dosegla soglasja o višini kazni za Terryja Nicholsa, ki je sodeloval v terorističnem napadu v Oklahoma Cityju, se je izvedelo na sodišču.
Tri smrtne žrtve viharnega vremena v Belgiji
05. 01. 1998 09.06
Viharni veter, ki minule dni pustoši po zahodni Evropi, je prizadel tudi Belgijo, kjer se je število žrtev močnega vetra - ta v najmočnejših sunkih dosega moč do 130 kilometrov na uro - sinoči povzpelo na tri.
Indonezijski čarovnik obtožen umora 42 žensk
23. 12. 1997 09.18
V mestu Lubuk Pakan na indonezijskem otoku Sumatra se je ta teden pred nabito polno sodno dvorano začel proces proti samooklicanemu čarovniku, ki je obtožen, da je v minulih enajstih letih v ritualne namene ubil 42 žensk, starih med 12 in 30 let. Pred sodišče bodo morale stopiti tudi tri žene čarovnika Ahmada Suradjija, ki so obtožene sodelovanja pri umorih.
Tudi živali so pozimi občutljive za prehlad
12. 12. 1997 08.26
Mrzlo in vlažno vreme, dež in sneg ne povzročajo prehlada samo pri človeku. Tudi psi in mačke so pozimi bolj kot ponavadi občutljivi za bolezni. Obrambni sistem štirinožcev lahko njihovi lastniki - po posvetu z živinozdravnikom - okrepijo z vitamini ali homeopatskimi kapljicami. Vendar pa v nobenem primeru živali ne smejo dobiti zdravil, ki jih jemljejo ljudje, saj bi bile tablete iz domače lekarne za majhne ljubljence že v manjših količinah smrtno nevarne. Največja nevarnost za domače živali naj bi bil v mrzlih mesecih prehlad. Kdor gre s svojim psom na sprehod, ga mora nato dobro otreti. Enako velja za mačke, ki so še posebej občutljive, da se nalezejo revme. V primeru, da hišni ljubljenček vseeno stakne prehlad, strokovnjaki priporočajo inhaliranje pare kamiličnega čaja.
Žalosten povratek alpinistov v domovino
13. 11. 1997 00.00
Sinoči se je iz Himalaje vrnila v domovino Kamniška odprava; njeni člani Tomaž Humar, Janez Jeglič in Carlos Carsolio so preplezali novo smer v Vzhodni Lobuče (6119 m). 31. oktobra sta po petih dneh plezanja po zahodni steni Nuptseja v Nepalu Janez Jeglič in Tomaž Humar dosegla dejanski vrh gore (7742 m), žal pa se je na vrhu Janez Jeglič smrtno ponesrečil. Tomaž Humar je nato sestopil in dva dni kasneje močno poškodovan priplezal do vznožja stene. <i>Vrh sva morala doseči v enem poskusu. Vstala sva ob 1. uri zjutraj, plezati začela ob štirih, v bazo pa sva poklicala ob osmih. Zaradi mraza nisva čutila svojih nog. Po mešanem snegu sva do višine 7.500 metrov plezala še skupaj, vendar je bil Janez očitno hitrejši, zato sva se dogovorila, da bova plezala do 14. ure. Hotela sva namreč uiti prihajajočemu poslabšanju vremena in hudim posledicam za zdravje,</i> piše Humar in nadaljuje: <i>Jeglič je skrajni vrh dosegel ob 13. uri in počakal name, vendar je tik pred srečanjem odšel naprej, proti še nedoseženemu zahodnemu vrhu Nuptseja. Zaslišal sem le še krik Tomaž!... , potem pa je tulil orkanski veter,</i> se v poročilu zadnjega srečanja z Jegličem spominja Humar.
Smrtno se je ponesrečil slovenski alpinist
04. 11. 1997 00.00
31. oktobra letos se je smrtno ponesrečil slovenski alpinist Janez Jeglič. Jeglič je skupaj s soplezalcem Tomažem Humarjem 27. oktobra vstopil v novo smer zahodne stene Nuptseja in 31. oktobra ob 14.15 dosegel vrh, s katerega pa je zaradi slabega vremena omahnil v globino. Humar je vrh dosegel ob 14.30, vendar je našel le radijsko postajo. Zaradi izredno slabega vremena je takoj začel s sestopom v bazni tabor, kamor je prispel 2. novembra zjutraj po lokalnem času. Trupla ponesrečenega Jegliča še niso našli.