smrtnost
Kadilcem svetujejo poroko
18. 08. 2002 00.00
Moški kadilci, ki želijo dolgo življenje, bi se morali poročiti, saj zakonska zveza podaljšuje življenje bolj, kot ga kajenje skrajšuje, trdijo znanstveniki iz britanske univerze v Warwicku.
Legionarska bolezen v Franciji in Španiji
12. 08. 2002 00.00
Minulo sredo je v francoskem mestu Frejus za posledicami legionarske bolezni umrl neki moški. V bolnišnico v španskem mestu Mataro blizu Barcelone pa so zaradi te bolezni sprejeli 29 oseb, na območju Valencie pa so zabeležili 13 primerov te smrtonosne bolezni.
Epidemija ošpic v Italiji
02. 07. 2002 00.00
Zaradi epidemije ošpic, ki se je razširila v italijanski pokrajini Campania, Inštitut za varovanje zdravja RS cepljenje svetuje vsem, ki potujejo v Campanio ali druge južnoitalijanske pokrajine in proti ošpicam še niso bili cepljeni.
Gospodarska rast: več v glavi, več v žepu!
04. 03. 2002 00.00
Dosedanja letna inflacija, ki znašala 2.5 odstotkov je za vse opazovalce ekonomske politike precej neprijetno presenečenje, saj smo v enem mesecu »pokurili« skoraj tretjino celotne »letne kvote«, ki jo imamo na voljo, če hočemo tudi po inflaciji loviti Evropo. Agresivna bitka z inflacijo pa bi negativne gospodarske trende, ki jih ponazarjata odpuščanje v SCT in Muri še poslabšala.
Kaj je papagajska mrzlica?
25. 01. 2002 00.00
Papagajska mrzlica je vročinska bolezen, ki jo prenašajo papige in druge vrste ptic. Bolezen se prenaša tudi na človeka in spominja na pljučnico.
Vnetje slepiča
15. 12. 2001 00.00
Praviloma vsak petnajsti prebivalec doživi vnetje slepiča, akutno obolenje, ki zahteva takojšnje kirurško zdravljenje.
Smrt zaradi meningokokne sepse
06. 12. 2001 00.00
V novomeški bolnišnici je v torek zaradi infekcije z meningokokom umrla 16-letna dijakinja. Smrtnost zaradi težje oblike te bolezni je, kot ocenjujejo na Infekcijski kliniki v Ljubljani, približno 4 odstotna.
Najpomembnejša je pravočasna priprava na napad
15. 10. 2001 00.00
V svetu vse bolj narašča strah pred okužbo z antraksom. O možnostih napada z biološkim orožjem in pripravljenosti na njih v Sloveniji smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Petrovcem z Inštituta za mikrobiologijo.
Hrvati živijo tri leta manj kot Slovenci
10. 10. 2001 00.00
Hrvati povprečno živijo tri leta manj od Slovencev in šest let od Avstrijcev, je pokazala raziskava hrvaškega ministrstva za zdravstvo.
Priprave na testiranje govedi
29. 12. 2000 00.00
Z novim letom bodo v Sloveniji uvedli obvezno testiranje vseh govedi starejših od 30 mesecev zaradi morebitne okuženosti z BSE. Nova oprema za testiranje govedi, vredna 163 milijonov tolarjev, je že na poti v Slovenijo. Prav tako se je iz Švice, kjer je bila na izpopolnjevanju, vrnila tudi prva skupina veterinarskih strokovnjakov.
Uspešna operacija v Kliničnem centru
01. 12. 2000 00.00
V ljubljanskem Kliničnem centru so danes prvič vstavili srčni spodbujevalnik, ki je namenjen preprečevanju naglega utripanja srca kot posledice motenj ritma na preddvorih ali tako imenovane atrijske fibrilacije. Gre za najnovejši model razvoja na tem področju, ljubljanski kirurgi pa se z današnjim posegom uvrščajo med prve centre v Evropi, ki so opravili tak poseg.
Kako zmanjšati smrtnost med uživalci drog na Obali?
16. 12. 1999 09.23
Na pobudo direktorja urada za droge Milana Kreka bo v danes v sejni sobi občine Izola potekal sestanek v zvezi z oblikovanjem stališč in smernic za nadaljnje aktivnosti na področju problematike uživanja mamil v treh obalnih občinah. Letos predstavljajo namreč na obalnem območju umrli zaradi nenadne zastrupitve z mamili kar 43-odstotni delež vseh umrlih zaradi nenadne zastrupitve z mamili v Sloveniji.
Glavni povzročitelji smrti v Nemčiji
26. 11. 1999 07.57
Pri treh od štirih osebah, ki so lani umrle v Nemčiji, so smrt povzročili bolezni krvnega obtoka ali rak, je sporočil nemški zvezni statistični urad. Smrtnost se je prejšnje leto v Nemčiji zmanjšala za 0,9 odstotka. Sicer je bila smrt pri skupno 852.382 umrlih v 48 odstotkih posledica srčnih bolezni in bolezni krvnega obtoka. Med umrlimi so bile predvsem starejše osebe, še zlasti nad 65. letom starosti. Četrtino smrtnih primerov pa so povzročile rakaste bolezni. Moški so bile najpogosteje žrtve pljučnega raka in raka na prostati, ženske pa sta prizadela predvsem rak na dojki in rak na debelem črevesu.
Nestrokovno ravnanje z gozdovi in divjadjo
17. 11. 1999 18.01
V Sloveniji je potrebno uravnavati število divjih živali, vendar mora odstrel temeljiti na strokovnih kriterijih. Minister Smrkolj naj izda eno samo odločbo o odstrelu medvedov, ki pa naj upošteva tudi povoze in smrtnost medvedov, je na današnji novinarski konferenci, ki jo je pripravilo Društvo za ohranitev slovenskih gozdov, poudaril član komisije za divjad Boris Kryštufek.
Slabša socialna varnost otrok v vzhodni Evropi
04. 11. 1999 18.46
Deset let po padcu berlinskega zidu se je smrtnost otrok v vzhodnoevropskih državah sicer zmanjšala, njihova socialna varnost pa je slabša. Pogosto so žrtve vojn, bolezni, družinskih ločitev in propadajočih šolskih sistemov, ugotavlja poročilo raziskovalnega centra Innocenti iz Firenc, ki deluje v okviru Sklada ZN za pomoč otrokom (UNICEF).
Zaradi izpadov elektrike v Srbiji neposredno ogroženih 50.000 bolnikov
25. 05. 1999 20.19
Zaradi izpadov elektrike in vode v Srbiji, ki so posledica napadov zveze NATO na elektro-napeljave v ZRJ, je neposredno prizadetih več kot 50.000 bolnikov, je danes opozorila srbska ministrica za zdravstvo Leposava Miličević.
Demografska statistika za vzhodno in srednjo Evropo
30. 04. 1999 07.51
Poljska je bila leta 1997 z 38,7 milijona prebivalcev po njihovem številu na prvem mestu med 12 srednje- in vzhodnoevropskimi državami, Estonija pa z nekaj več kot 1,4 milijona na zadnjem, navaja Eurostat, statistični urad Evropske unije, v statističnem poročilu držav srednje in vzhodne Evrope za lansko leto. V vseh omenjenih državah, razen Makedonije, kjer je število moških in žensk približno enako, so ženske v večini. To je še posebej značilno za baltske države: v Latviji pride na sto moških 116 žensk, v Estoniji 115, v Litvi pa 112. V vseh 12 srednje- in vzhodnoevropskih državah, razen Makedonije, Poljske in Slovaške, je število prebivalcev leta 1997 upadlo. Stopnja rodnosti oziroma število otrok na žensko se giblje od 1,1 v Bolgariji in Latviji do 1,5 na Poljskem. Smrtnost novorojenčkov je bila leta 1997 najvišja v Romuniji (23 na 1000 novorojenčkov), najnižja pa v Sloveniji (pet na 1000). Ob tem velja poudariti, da so za Albanijo podatki dosegljivi za leto 1995, ko jih je na 1000 novorojenčkov umrlo kar 42.
NIN: Zaradi vojne sedemkrat večja smrtnost
29. 04. 1999 20.25
Od začetka napadov zveze NATO na ZRJ je smrtnost v srbski prestolnici sedemkrat večja kot v mirnodobskih razmerah, piše beograjski tednik NIN.
Eurostat: Upadanje prebivalstva v večini srednje- in vzhodnoevropskih država
29. 04. 1999 19.47
Poljska je bila leta 1997 z 38,7 milijona prebivalcev po njihovem številu na prvem mestu med 12 srednje- in vzhodnoevropskimi državami, Estonija pa z nekaj več kot 1,4 milijona na zadnjem, navaja Eurostat v statističnem poročilu držav srednje in vzhodne Evrope za lansko leto. V vseh 12 srednje- in vzhodnoevropskih državah, razen Makedonije, Poljske in Slovaške, je število prebivalcev leta 1997 upadlo.
Nordijska populacija najbolj zdrava v Evropi
09. 12. 1998 09.30
Švedska, Finska in Norveška so najbolj zdrave države v Evropi in to zaradi dobro organizirane zdravstvene mreže in programa javnega zdravja. Italija in Grčija s svojim mediteranskim načinom prehrane in nizkim odstotkom srčnih bolezni ne zaostajata veliko. Na seznamu prvih enajstih najbolj zdravih držav pa so še Švica, Francija, Avstrija, Slovenija, Francija in Nizozemska. Na dnu lestvice pa so se znašle Estonija, Belorusija, Ukrajina, Latvija in Rusija. Uvrstitev države na lestvico je temeljila na točkovanju na osnovi 14 ključnih pokazateljev zdravstva, ki vključujejo pogostost smrtnih slučajev, pričakovano življenjsko dobo prebivalcev, smrtnost otrok, porabo tobaka in kofeina ter infekcijske bolezni.
Cigara bolj nevarna od cigarete
24. 03. 1998 16.57
Ob kajenju cigar se podvoji nevarnost smrti zaradi raka ali nekaterih bolezni srca in ožilja, ugotavlja raziskava, ki so jo predstavili na nedavnem kongresu o preprečevanju kardiovaskularnih bolezni v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Novi Mehiki. Po besedah avtorja raziskave Carlosa Iribarrena cigara ni najboljša alternativa za cigareto, saj je smrtnost pri kadilcih cigar za 25 odstotkov večja kot pri nekadilcih. Raziskava, med katero so 16 let preučevali posledice kajenja pri skupini kadilcev cigar v starosti od 30 do 89 let (ti so pokadili dve cigari dnevno), je pokazala, da je stopnja smrtnih primerov zaradi raka in nekaterih kardiovaskularnih bolezni pri kadilcih cigar dvakrat večja kot pri nekadilcih. Kot pojasnjuje Iribarren, dim cigare vsebuje več nikotina, katrana in ogljikovega monoksida kot cigaretni dim. Še več; medtem ko morajo kadilci navadnih cigaret inhalirati dim, da se lahko nikotin absoribira v pljuča, pa uživalcem cigar tega ni treba početi, saj nikotin cigare vstopa v organizem preko ustne sluznice. Pri kadilcih cigar je v primerjavi z nekadilci bolj pogost rak ustne votline in grla ter pljučni rak, pa tudi srčne bolezni. Nasprotno pa cigara v primerjavi s cigareto ne zvečuje nevarnosti smrti zaradi koronarnih bolezni.
Tretjina iraških otrok je podhranjena
26. 01. 1998 09.43
Humanitarna situacija v Iraku se zaradi programa Združenih narodov "nafta za hrano" ni pomembneje popravila, najbolj so prizadeti otroci. V poročilu, pravkar objavljenem v Združenih narodih, je navedeno, da je tretjina iraških otrok podhranjena, izredno je povečana smrtnost otrok zaradi pljučnice in diareje. Predstavnik ZN, pristojen za Irak Eric Folt je v nedeljo izjavil, da so razmere skrajno alarmantne. Generalni sekretar ZN Kofi Anna naj bi v nekaj dneh Varnostnemu svetu predložil predloge za razširitev operacije "nafta za hrano".
Na Švedskem smrtnost večja od rodnosti
29. 12. 1997 18.01
Na Švedskem so letos prvič v zadnjih 190 letih zabeležilo višjo smrtnost od rodnosti, je danes sporočil švedski statistični urad.