snežno
Na severu Švedske namerili rekordnih ‒43,8 stopinje Celzija
06. 12. 2021 20.50
Na severu Švedske so se temperature spustile do rekordnega minusa. Živo srebro se je spustilo na ‒43,8 stopinje Celzija. To je najnižja izmerjena ekstremna temperatura na Švedskem od začetka meritev leta 1944.
'Upamo, da plaz na Ratitovcu ni bil uvod v črno snežno sezono'
06. 12. 2021 12.02
Zima se še ni dobro začela, toda to ne velja za hribe, ki jih je sneg bogato pobelil. Snežni navdušenci so že nabrusili smuči in sani, planinci obuli robustne zimske čevlje. A ekipa Službe za plazove Zelenica-Tržič in Zavoda za varstvo pred snežnimi plazovi opozarja, naj nas v gore ne vleče le deviška belina sveže snežne odeje. Vprašajmo se, kakšne so tam razmere. Ker ekipa budno zre v bela pobočja ter šteje in spremlja nepremišljenost ljudi ter celo društev in njihovih vodij, je spisala svoja razmišljanja ter podala nekaj napotkov.
Dež marsikje prešel v sneg, vidljivost na cestah zmanjševala tudi megla
05. 12. 2021 07.15
Po sončni soboti, ki je v višje lege prinesla pravo zimsko idilo, so nas ponoči od juga zajele nove padavine. Dopoldan je po nižinah večinoma deževalo, popoldan pa nas je od severa preplavil hladnejši zrak, zato so se dežne kaplje marsikje že drugič v tem tednu spremenile v snežinke. Omembe vredne snežne odeje po nižinah sicer tudi tokrat ni bilo. Izjema so le alpske doline in Koroška.
Šerkezi: Zasnežene gore zahtevajo kompleksno osebnost
03. 12. 2021 12.58
Marsikdo konec tedna išče sprostitev v naravi. Ker bo v soboto v hribih suho, delno jasno vreme, bodo gore vabile. A poznavalci opozarjajo ljubitelje gora, ki že neučakano čakajo zimske aktivnosti: "Plaz se lahko sproži že ob manjši dodatni obremenitvi, predvsem na strmih pobočjih."
Za nami raznoliko vremensko dogajanje: ponekod dež, drugod snežni metež
03. 12. 2021 07.30
Ponoči nas je od severa že drugič v tem tednu preplavil hladnejši zrak, posledično se je spustila tudi meja sneženja. A ker je šlo za t. i. mejno situacijo, je bilo dogajanje po Sloveniji zelo raznoliko. Za mejne situacije je namreč značilno, da že manjše spremembe temperature, jakosti padavin in hitrosti vetra v spodnji plasti ozračja pomenijo nekaj sto metrov višjo ali nižjo mejo sneženja.
Nad naravnim snegom brnijo še topovi, smučarska sezona se začenja
01. 12. 2021 07.19
Zelene doline in bele strmine, bi lahko dejali. Medtem ko se je večjega dela države zima le bežno dotaknila, so se v višjih legah razveselili kar krepke novembrske pošiljke snega, ki je ponudila odlično podlago za začetek smučarske sezone. Nižje ležeča smučišča hitijo z dodatnim zasneževanjem, odprtje večinoma načrtujejo že ta konec tedna. Lansko zapiranje sredi sezone, ko so se morale žičniške naprave vmes kar trikrat ugasniti, pa je pustilo posledice na nezaupljivosti ljudi – kljub možnosti unovčitve bonov je bila predprodaja vozovnic precej katastrofalna.
Zimske razmere po državi: na območju Rateč in Kranjske Gore že okoli pol metra snega
29. 11. 2021 06.08
Večji del Slovenije se je v ponedeljek zbudil v belo jutro. Gasilci so imeli ponoči zaradi obilne pošiljke snega na območju občin Solčava, Velenje, Vojnik, Kranj, Naklo, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ravne na Koroškem, Hrastnik, Sveta Ana, Žalec in Maribor polne roke dela. Pazljivo na cestah, saj so spolzke in mokre.
ANIMACIJA: Do ponedeljkovega jutra bo sneg pobelil večji del Slovenije
28. 11. 2021 09.36
Alpske doline že pred začetkom meteorološke zime prekriva debela snežna odeja, zvečer in v noči na ponedeljek pa bo sneg pobelil tudi nižine preostalega dela države. Ker se bodo najprej ohladile višje lege, se bodo padavine pojavljale predvsem v obliki ploh, nastale bodo tudi posamezne nevihte z nalivi in sodro, kar pomeni, da bo količina padavin iz kraja v kraj zelo različna. Po nižinah bo do jutra večinoma zapadlo okoli 5, lokalno pa lahko predvsem v severni in osrednji Sloveniji ter na Notranjskem tudi več kot 10 ali celo 20 centimetrov snega. Nekaj snežink bo lahko priplesalo tudi v nižje lege Primorske.
Severni del Slovenije bo pobelil sneg
25. 11. 2021 07.45
Po dveh sončnih dneh nam bo druga polovica tedna prinesla oblake in padavine. Najhladnejši zrak se bo zadrževal na severu Slovenije, kjer se bo meja sneženja že v noči na petek spustila do višjeležečih alpskih dolin, v petek čez dan in v noči na soboto pa bo lahko pobelilo tudi nekatere nižje ležeče kraje Gorenjske, Koroške, Štajerske in Prekmurja. Najslabše razmere v prometu je v prihodnjih dneh pričakovati na območju Rateč in Kranjske Gore ter na gorenjskih prelazih, kjer lahko do nedelje zvečer lokalno zapade več kot pol metra snega, precej snega bo, kot vse kaže, zapadlo tudi na Bohinjskem.
Jutri temperature pod ničlo, konec tedna možne snežinke
23. 11. 2021 11.26
Vse bolj verjetno postaja, da bo ob koncu tedna tudi nižine pobelil sneg. Ali bo snežilo po vsej Sloveniji in koliko snega bo zapadlo, trenutno še ni možno napovedati. Naš hišni prognostik Rok Nosan predvideva, da bi se bele pošiljke lahko prvi razveselili prebivalci v severni Sloveniji, v alpskih dolinah, in sicer v petek. Temperature se bodo jutri zjutraj prvič v letošnji jeseni spustile pod ničlo tudi v Ljubljani in ponekod na Primorskem.
Zaradi podnebnih sprememb se je količina snega v zadnjih 60 letih prepolovila
05. 11. 2021 07.30
V zadnjih desetletjih se podnebje na Zemlji zaradi človekove dejavnosti spreminja bistveno hitreje, kot se je nekoč. Z naraščajočo temperaturo zraka narašča tudi število izrednih vremenskih dogodkov, vse pogosteje pa smo deležni tudi t. i. stacionarnih situacij, ko določen tip vremena nad nami vztraja dalj časa. Tako lahko po daljšem suhem obdobju nastopi daljše obdobje deževnega vremena, tudi s poplavami. Po podatkih Arsa se pri nas najhitreje segrevajo poletja, sledijo pomladi in zime. In prav pozimi je segrevanje ozračja najbolj opazno, saj se je število dni s snežno odejo od sredine prejšnjega stoletja marsikje že prepolovilo, prav tako se je precej zmanjšala količina zapadlega snega. Kakšni pa so obeti za prihajajočo zimo?
Podnebne spremembe: katastrofa našega časa
23. 10. 2021 07.00
Drvimo po napačni – katastrofalni – poti, opozarjajo klimatologi. Ekstremne vremenske razmere – suše, poplave, so vsepogostejše. Alarmi zvonijo že nekaj časa. Spremembe, ki bodo spremenile naš planet, pa se dogajajo s takšno hitrostjo, da jih bodo čutili že naši otroci.
Gasilska vaja pri planinski koči: pred požarom rešili Dom pod Storžičem
16. 10. 2021 15.57
Pri Domu pod Storžičem je potekala gasilska vaja, pri kateri je sodelovalo 85 gasilcev iz 14 gasilskih enot z Gorenjske z 18 vozili. V štirih letih so namreč pri nas pogorele že štiri planinske koče: Kocbekov dom na Korošici, koča na Okrešlju, Mozirska koča in Dom na Osankarici. Največje težave, s katerimi se gasilci spopadajo pri gašenju požarov v planinskih kočah, so težka dostopnost, velika oddaljenost in omejene količine vode.
V štirih letih se je Mont Blanc znižal za skoraj en meter
01. 10. 2021 08.08
Od zadnje uradne meritve v letu 2017 se je francosko-italijanski Mont Blanc znižal za nekaj manj kot en meter. Ta najvišja gora v zahodni Evropi sicer že od leta 2001 vsako leto povprečju izgubi 13 centimetrov. Njen skalnati del namreč meri 4792 metrov, vendar pa je po vrhu prekrit z debelo snežno plastjo. Znanstveniki medtem ob višanju temperatur svarijo pred hitrim taljenjem ledenikov.
Umrla najstarejša polarna medvedka v Severni Ameriki
26. 09. 2021 14.04
Medvedka Lilly je bila najstarejša medvedka v človeški oskrbi, bivala je v živalskem vrtu v Wisconsinu. Snežno Lilly so uspavali zaradi slabega zdravja, pred smrtjo je dobivala zdravila za sklepe, a bila do konca aktivna. Medvedka je doživela 36 let, v divjini polarni medvedi v povprečju živijo med 15 in 18 let.
Američani so se prešteli, na vrsti je mešetarjenje
15. 08. 2021 07.08
Štetje prebivalcev je pokazalo, da so Združene države vse bolj pisane in urbane, večina jih živi v mestih in predmestjih, ne pa na podeželju. V ameriškem dvostrankarskem sistemu bi to morala biti voda na mlin demokratom, ki jih podpirajo manjšine, mlajši in urbani volivci. Toda konservativna Amerika ima skrita aduta, beli strah in risanje volilnih okrajev.
Slovenija in Avstrija pomemben korak naprej pri napovedovanju poplav in snežnih plazov
07. 08. 2021 14.10
Podnebne spremembe prinašajo več vremenskih ekstremov, neurij in poplav. Velike količine dežja in snega so v Sloveniji in južni Avstriji pogost pojav, ki ogroža ljudi in povzroča škodo. Doslej ni bilo na voljo enotnih napovedi in opozoril za omenjeno čezmejno območje. Da bi se to spremenilo, se je povezalo sedem organizacij iz Slovenije in Avstrije ter razvilo nove sisteme, s katerimi učinkoviteje in natančneje napovedujejo poplave, sneženje, nevarnost snežnih plazov in taljenje snega. Vse te informacije in opozorila so zdaj ljudem dostopna na enem spletnem portalu.
So nas ekstremni vremenski dogodki v zadnjih tednih pripeljali do točke brez vrnitve?
02. 08. 2021 07.30
V letošnjem letu ekstremnega vremenskega dogajanja po svetu zares ne manjka. Medtem ko se v zahodni in srednji Evropi že več tednov soočajo s hudimi neurji in poplavami, na Češkem je ob koncu junija pustošil celo tornado, se le kakšnih 1000 kilometrov južneje, v Turčiji in na Siciliji spopadajo z obsežnimi požari, ki so posledica hude suše in vročine na tem območju. Še v mnogo večjem obsegu požari divjajo v Sibiriji, medtem ko se je na Grenlandiji po nekaterih podatkih v preteklem tednu stalila rekordna količina snega. Taki dogodki so zelo zaskrbljujoči, saj lahko pripeljejo do t. i. pozitivne povratne zanke ali učinka domin, ki podnebne spremembe le še pospeši.
Jug Brazilije prekrila snežna odeja, Brazilci rajali na ulicah
29. 07. 2021 15.55
Zgodovinski val polarnega mraza, ki poteka prek južnega dela Brazilije, je območja prekril s snežno odejo. Sneg je zapadel v najmanj 13 mestih v zvezni državi Rio Grande do Sul, nekatera med njimi snega niso videla že od od leta 2013. Brazilci so se ob sneženju podali na ulice, kjer so ustvarjali snežake, proslavljali, na pločnikih pa so potekale tudi improvizirane snežne bitke.
Snežna sezona na Kredarici zaključena
07. 07. 2021 10.03
Medtem ko se v Sloveniji soočamo z vročinskim valom, so meteorologi sporočili, da je snežna sezona na Kredarici zaključena. Tam vztrajajo le še snežne krpe. Arso je delil tudi zanimivo časovnico snežnih padavin v letošnji snežni sezoni.
Pod Skuto reševali Francozinji, ki sta se neustrezno opremljeni zaplezali
11. 06. 2021 19.59
Gorski reševalci so reševali francoski planinki, ki sta zaradi pomanjkljive opreme in snežnih razmer otrpnili na višini okoli 1.950 metrov. Ustrašili sta se vzpona, z vojaškim helikopterjem pa so ju nepoškodovani prepeljali v dolino.
V prihodnjih dneh več sonca in višje temperature, ki se bodo približale 30 stopinjam
01. 06. 2021 07.00
Začelo se je meteorološko poletje, čeprav ima glede na vreme v zadnjih dneh marsikdo občutek, da smo še v aprilu. Še vedno smo namreč pod vplivom hladnih severnih vetrov, zaradi česar so temperature za okoli štiri stopinje Celzija nižje od dolgoletnega povprečja. V prihodnjih dneh se bo hladen zrak postopno umaknil iznad naših krajev in temperature bodo po treh tednih marsikje spet presegle 25 stopinj Celzija, v najtoplejših krajih bo ob koncu tedna tudi okoli 28 stopinj Celzija.
Maj marsikje eden najbolj namočenih v zgodovini meritev
26. 05. 2021 11.05
Za konec maja je bilo jutro nenavadno sveže, zlasti na severu države. Najnižjo temperaturo so izmerili na Kredarici, minus 5,5 stopinje Celzija. Tudi ves mesec maj je bil doslej hladnejši od dolgoletnega povprečja, po količini padavin pa bo po pričakovanjih marsikje eden najbolj namočenih majev v zgodovini meritev.
Na Kredarici največ snega od zečetka meritev leta 1971
24. 05. 2021 11.40
Obilne padavine so zagotovile, da je ob koncu tedna predvsem visokogorje Julijskih Alp dobilo novo, 50-centimetrsko snežno pošiljko. Na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici so izmerili 505 centimetrov snega, kar je največ v letošnji zimski sezoni in hkrati tudi največ v tem delu leta od začetka meritev leta 1971. Pobeljene gore pa pomenijo na višini nad 2200 metrov nadmorske višine znatno, tretjo stopnjo nevarnosti snežnih plazov.
Na Kredarici toliko snega 20. maja ni bilo že 42 let
20. 05. 2021 07.00
Po obilnem sneženju v preteklih dneh na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici beležijo kar 480 centimetrov snega, kar je največ v letošnji zimski sezoni in hkrati tudi največ na katerikoli 20. maj po letu 1979. Ob koncu tedna bo spet snežilo in najverjetneje bo dosežena nova rekordna višina snežne odeje za ta del leta. Medtem pa na severovzhodu celine beležijo vročinski val, celo v krajih v bližini arktičnega kroga se je ogrelo do 33 stopinj Celzija. Kakšna je razlaga za takšno nevsakdanjo razporeditev temperatur?
Krvavec prvič po 11 letih nudi smučanje v mesecu maju
04. 05. 2021 16.06
Nekateri še ne priznavajo, da smo globoko v pomladi, in še kar uživajo v zimski idili na snežno belih smučiščih. Eno takih je te dni tudi na Krvavcu. Smučarji so pričakovano navdušeni, upravljalci smučišča pa še bolj. Kljub 40-dnevni prepovedi obratovanja se nad letošnjo sezono ne morejo pritoževati, pravijo.
V visokogorju veliko novega snega, znatna nevarnost snežnih plazov
03. 05. 2021 07.38
V Službi za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica - Tržič opozarjajo na nevarne razmere v visokogorju, kjer je zapadlo veliko novega snega. Nad nadmorsko višino 1500 metrov v občini Tržič je nevarnost proženja snežnih plazov znatna. Vse, ki se te dni odpravljajo v visokogorje, pozivajo k previdnosti.
Kmetijsko ministrstvo v pripravo pravne podlage za pomoč po pozebi
15. 04. 2021 15.38
Vlada se je seznanila z informacijo o posledicah pozebe na kmetijskih pridelkih od 6. do 8. aprila letos. Kmetijsko ministrstvo bo pripravilo pravne podlage za izvedbo pomoči najbolj prizadetim, posebna delovna skupina, ki jo je imenoval minister Jože Podgoršek, pa predlaga, da se za izvedbo ukrepov pripravi interventni zakon.
Štiri pogorele koče v štirih letih. Policija: dogodki niso povezani
10. 04. 2021 12.15
Dom na Osankarici je že četrta planinska koča v štirih letih, ki so jo pogoltnili ognjeni zublji. Gorele so koče na Korošici, Okrešlju in Golteh. Policija, ki je odkrila vzrok za prva dva požara, ne sumi, da bi bili dogodki med seboj povezani.
Zakaj so spomladanske pozebe v zadnjih letih tako pogoste?
09. 04. 2021 07.01
Je že res, da je april znan po svoji muhavosti, ampak letos je prekosil samega sebe. Še v nobenem aprilu v zgodovini meteoroloških meritev se namreč ni zgodilo, da bi razlika med uradno najnižjo in najvišjo izmerjeno temperaturo znašala skoraj 50 stopinj Celzija, kar se je zgodilo letos. Še bolj ekstremno je to, da je med maksimumom in minimumom minilo le šest dni. Zaradi nenadnega vremenskega preobrata marsikje tudi letos ne bo pridelka. Na tem mestu se postavljata vprašanji, zakaj so izrazite spomladanske ohladitve v zadnjih letih tako pogoste in kaj nas čaka v prihodnosti.