sožitje
V Trstu proslavili 60-letnico OF
30. 04. 2001 00.00
Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) sinoči v Kulturnem domu v Trstu pripravila proslavo ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pihalni orkestri in pevski zbori, ki delujejo v okviru ZSKD, in mladi recitatorji. Slavnostni govornik je bil predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
SSK opozarja na Haiderjeve izjave
26. 04. 2001 00.00
Svetovni slovenski kongres (SSK) je v izjavi za javnost opozoril na napovedi koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, da ne bo upošteval zakonov glede postavitve dvojezičnih topografskih napisov na avstrijskem Koroškem, ki jih je potrdilo tudi avstrijsko ustavno sodišče. SSK je ob tem izpostavil, da je pravica slovenske manjšine do dvojezičnih napisov zapisana tudi v Avstrijski državni pogodbi kot mednarodno potrjenem pravnem temelju sodobne Avstrije. Po mnenju SSK Haider z nasprotovanjem pravicam koroških Slovencev izpodkopava avstrijsko državnost, še posebej ker pri tem sodeluje s skrajnimi nemško nacionalnimi organizacijami, povezanimi z nacističnim izročilom.
Svetovni dan Romov
07. 04. 2001 00.00
Jutri je svetovni dan Romov, ki so ga danes v Murski Soboti proslavili tudi Romi, ki živijo v Sloveniji. Tako raziskave kot ocene kažejo, da so Romi pri nas še vedno izjemno nepriljubljeni. Dokaz za to trditev pa je tudi izkušnja slavnostnega govornika, predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja. Ker se je udeležil romske proslave, ne pa neke druge, kamor so ga tudi vabili, je slišal krepke očitke.
Kulinarika in vino v turizmu
04. 04. 2001 00.00
V sklopu sejma Kulinarika in vino 2001, ki je odprt med 3. in 7. aprilom na ljubljanskem sejmišču, je potekal posvet na temo slovenska kulinarika in vino v turizmu, ki ga je pripravila Turistična zveza Slovenije, so sporočili iz Ljubljanskega sejma. Posvet predstavlja zaključek istoimenskega projekta, ki je potekal zadnji dve leti.
Rupel izrazil podporo Makedoniji
21. 03. 2001 00.00
Na srečanju z makedonskim kolegom Srdjanom Kerimom v Skopju je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel izrazil zaskrbljenost Slovenije zaradi "oboroženih napadov na tradicionalno medetnično sožitje v Makedoniji". Ob tem je minister zatrdil, da Slovenija podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Makedonije, obsoja pa uporabo nasilja za doseganje političnih ciljev.
Za pravice manjšine
12. 02. 2001 00.00
Osrednja prireditev ob dnevu slovenske kulture z naslovom Neiztrohnjeno srce, ki so jo v Trstu pripravile krovne kulturne organizacije Slovencev v Italiji pod pokroviteljstvom osrednjih manjšinskih krovnih organizacij, je minila v znamenju zaščitnega zakona, o katerem poteka razprava v italijanskem senatu. Osrednji govorniki na proslavi so izrekli prepričanje, da bodo italijanski senatorji vendarle našli voljo za odobritev zakona. Zakon namreč manjšina potrebuje, bistveno je priznanje in bistvena so jamstva, ki jih daje. Številni pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki so se udeležili proslave, so ob tej priložnosti imeli tudi možnost podpisovati peticijo v zvezi s pravicami evropskih manjšin.
Slovo od šiitskega voditelja
12. 01. 2001 00.00
Na desettisoče muslimanov se je danes v Bejrutu poslovilo od duhovnega voditelja libanonskih šiitov ajatole Mohameda Mehdija Šamsedina, ki je ta teden umrl za rakom. Šamsedin je bil zmeren politik, ki se je v času državljanske vojne v Libanonu med letoma 1975 in 1990 zavzemal za sožitje med verskimi skupinami.
Županja proti uporabi lisic
11. 01. 2001 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik meni, da so bile nekatere njene izjave v zvezi s ponovno uvedbo lisic na ljubljanske ulice in referendumom o njihovi uporabi izkrivljene. Kot je povedala na novinarski konferenci, je bila vedno proti uporabi lisic in pajkov kot edinega sredstva za urejanje mirujočega prometa v prestolnici. Po njenih besedah se na MOL pri uvajanju lani sprejetega odloka o cestno prometni ureditvi držijo pravnih norm, sedaj pa čakajo na odločitev upravnega sodišča, na katero so Mateja Klarič in skupina podpisnikov referendumske pobude v zvezi z uporabo lisic vložili zahtevo za preizkus županjine odločitve, s katero je referendumsko pobudo zavrnila iz formalnih razlogov. Z uvajanjem odloka želi MOL v Ljubljani zagotoviti sožitje in varnost v prometu, kot je še povedala Potočnikova, pa jo veliko prebivalcev prestolnice sprašuje, zakaj mesto popušča pri uvajanju novosti.
Papežev poziv k dialogu
28. 12. 2000 00.00
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je ob svetovnemu dnevu miru, 1. januarju, predstavil poslanico papeža Janeza Pavla II. z naslovom Dialog med kulturami - za civilizacijo ljubezni in miru. Prav sožitje med različnimi narodi in hkrati ohranjanje lastne kulture je po mnenju papeža, ena od najpomembnejših nalog človeštva v novem tisočletju. Preteklo stoletje papež označuje kot obdobje konfliktov, ki se bodo po njegovem mnenju v prihodnosti le še poglobili. Glavno rešitev vidi v dialogu med kulturami - na eni strani ohranjanje vrednot in ljubezni do domovine, na drugi pa odprtost in spoštovanje do drugih kultur. Po besedah ljubljanskega nadškofa je za slovenski narod, ki se pripravlja na vstop v Evropsko unijo, prav ohranjanje lastne kulture zelo pomembno.
O italijanskem zakonu za manjšine
24. 11. 2000 00.00
V Gorici je sinoči potekal posvet z naslovom Zakon 482/99 o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin, ki so ga priredili Goriška pokrajinska uprava, Pokrajinska konzulta za slovensko skupnost ter krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Na posvetu so predvsem upraviteljem in italijanskemu delu prebivalstva goriške pokrajine predstavili določila novega zakona za jezikovne manjšine v Italiji in torej tudi za furlansko in slovensko jezikovno manjšino.
Umrla Leah Rabin
13. 11. 2000 00.00
V Tel Avivu je v nedeljo po hudi bolezni v 72. letu starosti umrla vdova pred petimi leti ubitega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Leah Rabin je po atentatu na soproga, Nobelovega nagrajenca za mir, ki je s palestinskim voditeljem Arafatom leta 93 podpisal mirovni sporazum, pogosto javno zagovarjala popolno sožitje s Palestinci. Zagovornica miru z arabskimi sosedi je umrla za rakom na pljučih. V bolnišnico so jo pripeljali minuli konec tedna, ko se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo.
Veleposlanik Petrič v Slovenj Gradcu
20. 10. 2000 00.00
Veleposlanik Slovenije pri ZN Ernest Petrič bo iz New Yorka odpotoval v Slovenijo, kjer se bo v Slovenj Gradcu kot slavnostni govornik udeležil proslave ob mednarodnem prazniku Dnevu ZN. Slovenj Gradec je kot mesto Glasnik miru Združenih narodov tradicionalni prireditelj osrednje državne proslave ob Dnevu ZN, ki jo bo 23. oktobra prenašala tudi nacionalna televizija. Poleg državne proslave, ki bo ob 20. uri v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, bosta v mestu potekali še razstava otroških likovnih in literarnih del na mirovniške teme v Galeriji likovnih umetnosti ter Mirovniški festival, ki bo potekal na Glavnem Trgu svobode v starem mestnem jedru.
Odprt sejem narava-zdravje
13. 10. 2000 00.00
Generalna direktorica Slovenske turistične organizacije Barbara Gunčar je danes uradno odprla 31. sejem narava-zdravje, ki bo od 13. do 17. oktobra potekal na ljubljanskem sejmišču. Na 4000 kvadratnih metrih sejemskega prostora se bo letos predstavilo 127 razstavljalcev iz 11 držav, med katerimi sta poleg Slovenije najmočneje zastopani Nemčija in Švica. Letošnji sejem je namenjen predstavljanju naravnega in zdravega načina življenja, kar poleg gibanja in rekreacije na svežem zraku vključuje tudi skrb za zdravo prehranjevanje, oblačenje, spanje in opuščanje zdravju škodljivih navad.
Zöpel na obisku v Sloveniji
03. 10. 2000 00.00
Slovenija bo prav gotovo med državami, ki bodo prve postale nove članice Evropske unije, je med obiskom v Sloveniji poudaril državni minister na nemškem zunanjem ministrstvu Christoph
Protest Palestincev na Tempeljskem griču
28. 09. 2000 00.00
Na Tempeljskem griču v Jeruzalemu so se davi palestinski protestniki spopadli z izraelskimi varnostnimi silami, pri čemer je bilo ranjenih pet Palestincev in 25 izraelskih policistov. Po izjavah prič so Palestinci s kamenjem obmetavali policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi naboji. Palestinci so protestirali zaradi prihoda poslancev opozicijske stranke Likud in njenega voditelja Ariela Šarona na ploščad pred mošejami. Šaron je kasneje dejal, da so na sveti kraj prišli s sporočilom miru. "Verjamem v sožitje in možnosti za skupni napredek," je dejal Šaron. Na Šaronov obisk se je odzval tudi palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je ocenil, da je obisk izraelskih poslancev "nevarna poteza, ki pomeni napad na svete muslimanske kraje".
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
V Celju drevi odprtje razstave okrasnih sveč
06. 09. 2000 00.00
V špitalski kapeli Svete Elizabete na Slomškovem trgu v Celju bodo drevi, ob 19. uri, odprli razstavo okrasnih sveč kiparjev Rafaela Samca in Slavojke Akrapović, ki obiskovalcem ponujata sožitje sveče s prostorom in njeno namembnostjo. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. septembra med 11. in 18. uro.
Edinost o pismu Illyju
29. 08. 2000 00.00
Družbenopolitična organizacija Edinost iz Trsta se je odzvalo na pismo, ki ga je ljubljanska županja Vika Potočnik v petek naslovila na tržaškega kolega Riccarda Illyja in v katerem je podprla njegova prizadevanja, da bi zborovanje pripadnikov nacifašističnih organizacij, ki naj bi bilo novembra v Trstu, preprečil.
Odprto pismo Haiderju
10. 08. 2000 00.00
Predstavnik Svetovnega slovenskega kongresa za področje Slovenije in Evrope Boštjan Marko Turk je danes naslovil odprto pismo na koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, v katerem je slednjega pozval, naj odpove proslavo ob 80.obletnici koroškega plebiscita, ki bo 10. oktobra.
10. obletnica spravne slovesnosti v Rogu
08. 07. 2000 20.59
Predsednik države Milan Kučan je v spremstvu žene Štefke in Spomenke Hribar ob današnji deseti obletnici spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu položil venec na to grobišče. Predsednik države je v pisni izjavi ob tej priložnosti ponovil besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, 'ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin', kot jih je izrekel že na slovesnosti pred desetimi leti. Takrat se je predsednik Kučan poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Kot je v izjavi poudaril predsednik države Kučan, imajo vsi mrtvi pravico do imena na grobu in do miru v njem. 'Samo na podlagi pietete do mrtvih je mogoče spravno sožitje med živimi, je mogoča strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim in ne drug proti drugemu. Politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva', je menil Kučan. Nadaljeval je, da so tudi s spravno slovesnostjo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni. Ob tem je izpostavil, da 'kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, tako ju potrebujemo tudi danes, ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije'. Predsednik Kučan meni, da je vsak narod zase odgovoren sam. Kot narod in država se bomo po predsednikovih besedah ohranili le s skupnimi močmi in 'prijazno življenje si bomo omogočili, če bomo sprejeli našo notranjo različnost, individualnost vsakogar izmed nas in se med seboj spoštovali'.
Brošure o položaju slovenske manjšine
18. 06. 2000 12.28
Koroški deželni glavar Jörg Haider (FPOe) želi na bližnjem vrhu Evropske unije v Feiri pojasniti ''številne očitke in napačne podatke v zvezi s sankcijami EU proti Avstriji''.V ta namen bo avstrijska delegacija v Feiri razdelila brošure o položaju slovenske manjšine na Koroškem, ki so bile izdelane po njegovem naročilu.
Slovensko-italijanske težave in obratno
03. 05. 2000 18.46
Evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten je v odgovoru na vprašanje skupine italijanskih poslancev v Evropskem parlamentu o vračanju odvzete lastnine italijanskih državljanov v Sloveniji poudaril, da je Evropska komisija nima nikakršnih pristojnosti za neposredno posredovanje pri omenjenem vprašanju.
Manifestacija v podporo zaščitnemu zakonu
29. 04. 2000 11.39
Manifestacija v podporo globalnemu zaščitnemu zakonu za Slovence v Italiji bo v soboto, 6. maja, ob 11. uri na trgu sv. Antona v Trstu, je povedal tržaški podžupan Roberto Damiani na sestanku s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudijem Pavšičem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij (SSO) Samom Pahorjem, slovenskimi svetovalci na deželni ravni ter v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu ter predstavniki bližnjih občin. Prireditev bo potekala v znamenju kulture kot sredstva povezovanja, medsebojnega spoznavanja in sprejemanja, ki so predpogoj za sožitje narodov v državi.
Danes je svetovni dan Zemlje
22. 04. 2000 15.12
Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo danes, je namenjen ozaveščanju o pomembnosti ohranitve našega planeta in izboljšanju življenja na njem. Ob tem dnevu posamezniki in različne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti, kako ranljiva je Zemlja.
Surroi in Gustinčič o Kosovu
19. 04. 2000 08.53
Veton Surroi, kosovski novinar, neodvisni založnik in urednik časopisa Koha Ditore, ki je bil tudi neodvisni član albanske delegacije na lanskih mirovnih pogajanjih v Rambouilletu, je bil z Jurijem Gustinčičem, zunanjepolitičnim komentatorjem TV Slovenije in kolumnistom Mladine, sinoči v ljubljanski galeriji ŠKUC gost 34. novinarskega večera Zavoda za odprto družbo-Slovenija. V polni galeriji sta ugledna novinarja največ govorila, tudi na vprašanja občinstva, predvsem o sedanjih razmerah na Kosovu in prihodnosti pokrajine ter ZRJ.
Ogata končala obisk na Kosovu
26. 03. 2000 18.01
Visoka komisarka Združenih narodov za begunce Sadako Ogata je danes pozvala k zaščiti manjšinskih skupnosti na Kosovu, predvsem Srbov in Romov. Ogata sicer danes končuje tridnevni obisk na Kosovu, poudarila pa je še, da večja varnost pomeni le enega od potrebnih elementov za zagotovitev ohranitve manjšin ter ustvarjanje novih možnosti za tiste, ki se vračajo.
Kučan poslal pismo Ciampiju
25. 02. 2000 19.46
Predsednik Milan Kučan je v pismu italijanskemu predsedniku Carlu Azegliu Ciampiju izrazil prepričanje, da bo Ciampi zastavil svoj vpliv za sprejetje zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Kučan je v pismu še poudaril, da bi Italija s tem zakonom zaokrožila pravno urejenost položaja jezikovnih in etničnih manjšin, so sporočili iz urada predsednika republike.
58. obletnica dražgoške bitke
10. 01. 2000 10.14
Demokracija mora biti vsakodnevni dialog in zato mora biti tudi kompromis med drugače mislečimi. Demokracija je demokracija naroda ne pa katerekoli stranke ali pa koalicije, je na včerajšnji osrednji slovesnosti ob 58. obletnici dražgoške bitke pred spomenikom v Dražgošah med drugim povedal slavnostni govornik in član sveta Zveze združenj borcev NOV Slovenije Janez Stanovnik. Množičnega spominskega rekreativnega pohoda v Dražgoše se je po poročanju Radia Slovenije udeležilo več kot 5000 pohodnikov, med njimi tudi predsednik države Milan Kučan.
Apostolski nuncij pri predsedniku Kučanu
25. 11. 1999 18.59
Predsednik republike Milan Kučan se je danes z apostolskim nuncijem msgr. Edmondom Farhatom pogovarjal predvsem o razmerah v jugovzhodni Evropi s poudarkom na zahodnem Balkanu. Sogovornika sta se strinjala, da bi bilo koristno, če bi voditelji treh največjih regij v tem delu Evrope s svojo moralno avtoriteto zmogli prevzeti večjo odgovornost za strpnost in sožitje med ljudmi, so sporočili iz predsednikovega urada.
Slovenski forum za Istro brez meja
14. 11. 1999 17.34
Slovenski forum se je v izjavi za javnost ob vnovičnem sprejemanju sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško med drugim zavzel za Istro brez meja. Omenjena zunajparlamentarna politična stranka s sedežem v Izoli podpira vsak meddržavni sporazum o sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ki rešuje življenjske težave ljudi, ki jih je povzročila meja. So pa proti temu, da bi takšni sporazumi prejudicirali državno mejo in sklepe slovenskega parlamenta v zvezi z jurisdikcijo v Piranskem zalivu.