sodišču
Ministri o prepovedi neonacistične NPD
20. 10. 2000 00.00
Notranji ministri šestnajstih nemških dežel so se sestali na srečanju, na katerem naj bi ugotovili, ali prepovedati skrajno desno Nacional-demokratsko stranko (NPD), glede na val nedavnih napadov na pripadnike drugih narodov. NPD, ki podpira politiko, ki koristi Nemcem in želi ustaviti nova priseljevanja, načrtuje zato danes protestni shod pri berlinskih Brandenburških vratih. Notranji minister Otto Schily, ki je podprl predlog za prepoved stranke, je izjavil, "da je to resna odločitev". "Vsakdo mora prevzeti odgovornost za svojo odločitev", je dodal.
Sojenje domnevnim Arkanovim morilcem
17. 10. 2000 00.00
Na beograjskem okrožnem sodišču se je danes začel proces proti domnevnim morilcem voditelja srbskih paravojaških enot Željka Ražnjatovića Arkana, ki je bil ubit 15. januarja letos v Beogradu.
Sojenje Miroslavu Kutleju
17. 10. 2000 00.00
Na zagrebškem občinskem sodišču se je po dveh tednih prekinitve začelo sojenje proti znanemu hrvaškemu medijskemu mogotcu Miroslavu Kutleju in še 12 osebam, ki so obtoženi, da so največjo založniško hišo Tisak oškodovali za 12 milijonov mark. Obtoženi so odgovornost za dejanja zanikali.
www.Madonna.com pripada Madonni
17. 10. 2000 00.00
Arbitražno sodišče Mednarodne organizacije za intelektualno lastnino v Ženevi je nedavno razsodilo, da ima ameriška pop zvezdnica Madonna pravico do spletne strani na naslovu www.Madonna.com. Omenjeno spletno stran je leta 1998 vzpostavil Newyorčan Dan Parisi in na njej prikazoval pornografske slike in besedila. Potem, ko se je Madonna pritožila na arbitražnem sodišču, je Parisi zbrisal vsebino strani, vendar naslova ni hotel prepustiti slavni pevki, ampak ga je ponudil bolnišnici Madonna Rehabilitation Hospital. Kot je odločilo sodišče, mora Parisi naslov vendarle prepustiti Madonni. Pojasnilo je, da je hotel z naslovom spletne strani zgolj zaslužiti več denarja, saj je imel spletne strani tudi na drugih naslovih, ki bi bili lahko zanimivi za obiskovalce, med drugim tudi na naslovu www.wallstreetjournal.com.
Puff Daddyja tožijo
15. 10. 2000 00.00
Lastnik nočnega lokala v New Yorku zahteva od znanega raperja Puff Daddyja odškodnino v višini 1,8 milijona ameriških dolarjev zaradi upadlega obiska v svojem lokalu.
Italija mora plačati odškodnino
15. 10. 2000 00.00
Italija mora plačati odškodnino zaradi izredno dolgih sodnih postopkov, je odločilo evropsko sodišče za človekove pravice.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Ivanušič ni predlagal Griljeve razrešitve
10. 10. 2000 00.00
Direktor davčne uprave Stojan Grilj je danes dobil sklep vlade o razrešitvi. Odločba je bila napisana v petek, veljati pa je začela danes. Finančni minister Zvonko Ivanušič pa še naprej vztraja, da je odločitev vlade nezakonita, saj on Griljeve razrešitve ni predlagal. Vlada meni drugače.
EU pripravljena na ukinjanje sankcij
09. 10. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije bodo danes na zasedanju v Luxembourgu po pričakovanjih sprejeli odločitev o ukinitvi sankcij proti ZRJ. V prvi vrsti sta pričakovani dokončna ukinitev embarga na letalske povezave z Beogradom in ukinitev embarga na prodajo nafte, medtem ko je odpravljanje finančnih sankcij in prepovedi izdajanja vizumov nekoliko bolj zapleteno vprašanje. Kot opozarjajo uradniki Evropske komisije, je treba najti učinkovito rešitev, da se z ukinitvijo teh ukrepov ne bi okoristili pristaši prejšnjega režima Slobodana Miloševića. V Luxembourgu bo petnajsterica nedvomno potrdila tudi obljube o finančni pomoči ZRJ. Med prvimi konkretnejšimi ukrepi v tej smeri je predlog Evropske komisije, naj unija za nujno pomoč ZRJ "v najkrajšem možnem času" nameni 240 milijonov evrov.
Z Napsterja posneli kar 1,39 milijard pesmi
08. 10. 2000 00.00
Uporabniki Napsterja, internetnega programa za brezplačno izmenjavo glasbenih posnetkov, so si septembra z Napsterjevih spletnih strani posneli 1,39 milijard pesmi, program pa uporablja okoli 30 milijonov ljudi, dokazuje raziskava ameriške svetovalne družbe Webnoise.
Miloševića že čakajo v Haagu
06. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes v Prištini napovedala, da bodo Slobodana Miloševića "kmalu" obtožili genocida v BiH in na Hrvaškem. Milošević je sicer zaradi svoje vloge med spopadi na Kosovu že od lanskega leta obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten pa je danes zatrdil, da pomoč Srbiji, s katero želi Evropska unija vzpodbuditi demokratični proces v državi, ni pogojena z Miloševićevo izročitvijo haaškemu sodišču. Obenem je poudaril, da je Miloševićevo mesto pred haaškim sodiščem. Milošević čakajo še druge obtožbe.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Ropar se zagovarja, da je v času ropa žeparil
05. 10. 2000 00.00
Španski mladenič, ki mu sodijo zaradi suma ropa nekega madridskega taksista, je sodišču predstavil trden alibi: v času, ko je bil taksist oropan, je bil namreč na sejmu v Sevilli, kjer je žeparil. Mladeniča in njegove tri prijatelje obtožujejo, da so aprila 1998 pretepli taksista in ga oropali. Tožilec za obtožence - njihovih imen in starosti niso objavili - zahteva 10-letno zaporno kazen.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Dienstbier predlaga imuniteto za Miloševića
04. 10. 2000 00.00
Posebni poročevalec ZN za človekove pravice na območju Balkana Jiri Dienstbier je v pogovoru za britanski BBC predlagal, da bi dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću zagotovili imuniteto pred kazenskim pregonom v zameno za njegov umik z oblasti. Dienstbier je sicer priznal, da njegov predlog vzbuja moralne zadržke, vendar bi bil po njegovem mnenju miren Miloševičev odhod bolj ugoden za srbski narod kot pa morebitna obsodba dosedanjega predsednika ZRJ na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Stavkovni val v Srbiji se je medtem razširil tudi na službo, ki posreduje informacije po telefonu, je poročal beograjski radio B2
Sojenje v Zagrebu preloženo
03. 10. 2000 00.00
Na zagrebškem občinskem sodišču so na 17. oktober preložili za danes
Napster na zveznem sodišču v San Franciscu
03. 10. 2000 00.00
Glasbena borza za izmenjavo datotek z glasbo Napster se pred zveznim sodiščem v San Franciscu v Kaliforniji bori za svoj obstoj. Ob današnjem začetku sodnega procesa je vplivno Združenje ameriške glasbene industrije zaradi kršitve avtorskih pravic zahtevalo takojšen umik spletne strani Napsterja.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
ZDA z EU dosegle pomemben dogovor
01. 10. 2000 00.00
ZDA in Evropska unija so včeraj dosegle dogovor o odlogu štiri milijarde dolarjev vrednih gospodarskih sankcij proti ZDA v trgovinskem sporu zaradi neusklajenosti v obdavčitvi nekaterih ameriških izvoznih podjetij s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ob polnoči bi se namreč iztekel rok, ko bi morale ZDA svojo davčno zakonodajo uskladiti s pravili WTO, v skladu z današnjim dogovorom pa bo ameriški kongres imel za uskladitev zakonodaje čas do 1. novembra. EU se je tudi strinjala, da ne bo uvedla nobenih kazni dokler sodišče WTO v Ženevi ne bo ugotovilo, ali je nova ameriška davčna zakonodaja v skladu z mednarodno. Gre sicer za največji trgovinski spor, ki so ga ZDA izgubile na sodišču v Ženevi, ki je presodilo, da davčne olajšave ameriškim izvoznim podjetjem niso v skladu s pravili WTO.
SKB odpira transakcijske račune
29. 09. 2000 00.00
1. oktobra 2000 se bo začel prenos plačilnega prometa na SKB banko še za 370 podjetij iz prvega operativnega načrta. V nadaljevanju bodo tudi ostala podjetja postopno, v preostalih šestih kvartalih, prenesla plačilni promet na SKB banko. V tednu od 2. do 8. oktobra 2000 bo banka v izvajanje plačilnega prometa vključila še nadaljnjih osem podjetij. Od 11. septembra do danes je preko SKB banke plačilni promet že začelo izvajati deset podjetij, ki so pri tej banki odprla transakcijski račun. Med njimi sta tudi dve novoustanovljeni.
Dva kandidata za ustavnega sodnika
29. 09. 2000 00.00
Na poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje predlogov možnih kandidatov za eno prosto mesto sodnika ustavnega sodišča sta se prijavila dva kandidata, in sicer poslanec ZLSD in redni profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti Ciril Ribičič in okrožni sodnik svetnik iz Maribora Božidar Merc.
Liam Gallagher in Patsy Kensit sta se ločila
28. 09. 2000 00.00
Član britanske skupine Oasis Liam Gallagher in igralka Patsy Kensit sta se minuli konec tedna ločila na londonskem sodišču. Britanski rumeni tisk je pisal, da Gallagher ni ugovarjal igralkini zahtevi za ločitev, ki naj bi bila posledica pevčevega nespametnega vedenja. Gallagher je sprejel tudi odločitev sodišča, da bo moral plačevati preživnino za eno leto starega sina Lennona. Zakon pevca in igralke je trajal tri leta, in sicer do začetka julija letos, zdaj pa imata oba nove partnerje. Liam Gallagher ima razmerje s pevko skupine All Saints Nicole Appleton, Patsy Kensit pa z igralcem Jamiejem Foremanom.
Air France toži Continental Airlines
27. 09. 2000 00.00
Francoski letalski prevoznik Air France je na francoskem trgovinskem sodišču zaradi povzročitve nesreče nadzvočnega letala concorde vložil tožbo proti ameriškemu prevozniku Continental Airlines. Tožbo Air France utemeljuje s tem, da naj bi kovinska ploščica na vzletni stezi pariškega letališča z letala DC-10 Continental Airlinesa 25. julija povzročila nesrečo letala concorde, v kateri je umrlo 113 ljudi. Air France in njena zavarovalnica bosta Continental Airlines tožili pred pristojnim trgovinskim sodiščem v Pontoiseu, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala tiskovna predstavnica družbe Air France. Tožba je osnovana na členu L 141-2 zakona o civilnem letalstvu, v katerem je zapisano, da je prevoznik popolnoma odgovoren za vse delce, ki odpadejo z njegovega letala, je še dodala. Tožbo so na sodišču vložili že pred časom, datum razprave pa še ni znan.
Prisegli novi sodniki
27. 09. 2000 00.00
Pred predsednikom DZ Janezom Podobnikom sta zaprisegla dva novoimenovana sodnika in sodnica, in sicer okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Brežicah Marija Vrisk, okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani Marjan Pogačnik in okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Lendavi Aleksander Kranfogel.
Microsoftova zmaga na vrhovnem sodišču
26. 09. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je danes sprejelo argumente enega največjih svetovnih proizvajalcev računalniške opreme Microsoft in zavrnilo zaslišanje podjetja v zvezi s protimonopolno tožbo. Vrhovno sodišče je razsodilo, da mora primer najprej preučiti prizivno sodišče, kar pomeni, da se bo sodni postopek lahko vlekel še leta.
Izteka se rok za zbiranje kandidatur
26. 09. 2000 00.00
Opolnoči se bo iztekel že drugi, tokrat 60-dnevni rok za zbiranje predlogov kandidatov za prosto mesto ustavnega sodnika. Poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje kandidatur je bil v uradnem listu objavljen 28. julija. Na ustavnem sodišču se bo namreč s 30. septembrom spraznilo mesto ustavnega sodnika, saj je sodnica ustavnega sodišča Miroslava Geč-Korošec zahtevala, da se jo zaradi odhoda v pokoj predčasno in z omenjenim dnem razreši s te funkcije. Na mesto ustavne sodnice je Miroslava Geč-Korošec nastopila 9. januarja 1998, v devetčlanskem ustavnem sodišču pa je nadomestila ustavnega sodnika Janeza Šinkovca. Mandat bi se ji iztekel leta 2007.
Suharta prepeljali v bolnišnico
23. 09. 2000 00.00
Nekdanjega indonezijskega predsednika Suharta so danes prepeljali v bolnišnico, da bi tam opravili zdravstvene preglede, ki jih je ukazalo sodišče.
Šestnajsletnika obsodili zaradi vdorov v računalniške sisteme
22. 09. 2000 00.00
Na sodišču v ameriškem mestu Miami so včeraj nekega šestnajstletnika obsodili na šest mesecev zapora, ker je vdrl v mreže ameriškega obrambnega ministrstva, ameriške agencije za vesolje (NASA) in v zasebni strežnik, so danes sporočili iz ameriškega pravosodnega ministrstva. Šestnajstletnik, ki je na internetu uporabljal ime cOmrade, je od avgusta do oktobra 1999 večkrat vdrl v omrežje Agencije za znižanje stopnje nevarnosti (DTRA), ki je del ameriškega obrambnega ministrstva, in zlorabil več deset gesel. Vdrl je tudi v računalnik zasebnega uporabnika v Virginiji, in prestregel približno 3300 sporočil po elektronski pošti. Junija 1999 je cOmrade vdrl v 13 računalnikov centra agencije NASA za polete v vesolje v mestu Huntsville v ameriški zvezni državi Alabama in z njih snel različne programe v skupni vrednosti 1,7 milijona dolarjev. Sistem centra zaradi vdorov v omrežje ni deloval 21 dni, zaradi česar je nastala škoda, ki jo ocenjujejo na 41.000 dolarjev.
Proces Lockerbie se nadaljuje
21. 09. 2000 00.00
Na sojenju v procesu Lockerbie proti domnevnima libijskima teroristoma, ki poteka v nizozemskem oporišču Camp Zeist, je obramba danes ostro obsodila ameriško osrednjo obveščevalno agencijo CIA, češ da je sodišču prikrivala pomembne dokumente, ki bi lahko spremenili potek sojenja. Po mnenju obrambe je CIA zdržala pomembne podatke o Abdulu Mažidu Giaki, članu libijske tajne službe, ki je ključna priča v procesu. Iz tajnih dokumentov, ki naj bi jih CIA skrivala, naj bi bilo med drugim razvidno, da ključna priča ni ničesar vedela o kovčku, v katerem je bila bomba in da eden od obtoženih sploh ni bil član libijskih varnostnih sil, kot je navedeno v obtožnici.
Potekel rok za vložitev kandidatnih list
21. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.