sodišča

Kia Motors pod prisilno upravo

17. 04. 1998 16.37

Južnokorejski avtomobilski proizvajalec Kia Motors, ki se je že dalj časa nahajal v hudih finančnih težavah, je z sklepom vlade prešel pod prisilno upravo civilnega sodišča. Ta je razrešil sedanjo upravo in za vodenje podjetja zadolžil neodvisnega prisilnega upravitelja ter mu naročil, da oblikuje načrt za ozdravitev podjetja, katerega premoženje so začasno zamrznili. S tem je vlada začela z izvajanjem svojega programa, ki naj bi pomagal k ozdravitvi južnokorejskih koncernov v dolgovih. Sklep je razveselil predvsem upniške banke Kia Motors-a, ki so že dalj časa upale na likvidacijo podjetja in njegovo prodajo tujim ali domačim kupcem. Kot je znano, sta željo za nakup omenjenega podjetja pokazala južnokorejska konkurenta Hyundai in Samsung. Lani je Kia Motors proizvedel 780.000 vozil, 14.000 zaposlenih pa je že zagrozilo s stavko, saj menijo, da bo prisilni upravitelj podjetje prodal.

ZDA usmrtile paragvajskega državljana in s tem prekršile Dunajsko konvencijo

15. 04. 1998 10.08

V ameriški zvezni državi Virginiji so sinoči s smrtonosno injekcijo usmrtili 32-letnega paragvajskega državljana Angela Francisca Brearda, obsojenega na smrt zaradi umora. S tem so ZDA prekršile Dunajsko konvencijo o kunzularnih odnosih, podpisano leta 1963, ki tujim državljanom zagotavlja pravico do navzočnosti njihovega konzularnega predstavnika med sojenjem.

Tajni slovensko-izraelski varnostni sporazum ni uvrščen na jutrišnjo sejo ustavnega sodišča

08. 04. 1998 17.07

Na dnevni red jutrišnje seje ustavnega sodišča ni uvrščena pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti tajnega slovensko-izraelskega varnostnega sporazuma ter postopka, po katerem je bil omenjeni sporazum sklenjen. Omenjena zadeva - vložena konec marca s strani skupine 13 poslancev Socialdemokratske stranke (SDS) - je za zdaj označena kot pobuda in je v predhodni fazi zbiranja podatkov in izdelave poročila s strani sodnika poročevalca, je STA izvedela na ustavnem sodišču.

Kučan sprejel delegacijo romunskega ustavnega sodišča

07. 04. 1998 18.47

Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel delegacijo Ustavnega sodišča Romunije, ki jo je vodil predsednik Ioan Muraru. Muraru je Kučana seznanil s prakso romunskega ustavnega sodišča pri uveljavljanju načel pravne države in z ustavno pravnim okvirom, ki določa naravo dela tega sodišča, nujnega za delovanje demokratične države in varovanje vladavine človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sogovorniki so zelo pozitivno ocenili izmenjavo izkušenj ustavnih sodišč in njihovo vlogo pri utrjevanju pravne zavesti in pravne kulture, so sporočili iz urada predsednika republike.

Priprave na oblikovanje mednarodnega sodišča za genocid

04. 04. 1998 12.38

Predstavniki več kot stotih držav so se včeraj v New Yorku udeležili zadnjega pripravljalnega sestanka za oblikovanje mednarodnega sodišča za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine.

Obravnava na ciprskem vrhovnem sodišču o pritožbi Slovenije

01. 04. 1998 16.06

Na ciprskem vrhovnem sodišču se bo jutri nadaljevala obravnava v pritožbenem postopku, ki ga je lani sprožila Slovenija, je povedal viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant.

Matični odbor predlagal predčasno razrešitev člana Računskega sodišča Martina Jakšeta

24. 03. 1998 17.52

Odbor DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ je na popoldanski seji z 9 glasovi "za" in enim "proti" izglasoval, da so nastopili razlogi za predčasno razrešitev člana Računskega sodišča Martina Jakšeta. Zato je predlagal komisiji DZ za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ), da izvede postopek in predlaga državnemu zboru predčasno razrešitev Jakšeta. Odbor je ugotovil, da Martin Jakše ni deloval vestno, in sicer s tem, ko je v imenu Računskega sodišča svetoval delniški družbi Aerodrom Ljubljana, v kateri je tudi sam delničar. S tem je ustvaril dvom v svojo nepristranost in kršil prisego, dano pred DZ ob izvolitvi za člana Računskega sodišča. Proti razrešitvi je glasoval poslanec SKD Jurij Malovrh, ki je menil, "da gre za neke vrste srednjeveško inkvizicijo", njegov strankarski kolega Benjamin Henigman pa se je glasovanja vzdržal.

Odbor DZ za finance in monetarno politiko danes o proračunu za letošnje leto

24. 03. 1998 10.34

Danes se bo sestalo pet parlamentarnih delovnih teles.

Dvanajst let zapora za umor krave

19. 03. 1998 08.57

Nepalčan je bil obsojen na dvanajst let zapora, ker je namenoma ubil kravo, ki je po prepričanju hindujcev in budistov sveta žival, piše v sredini izdaji časnik Katmandu Post. Prizivno sodišče v Patanu na jugu Katmanduja je v torek potrdilo obsodbo okrajnega sodišča v Sindhupalchowku 65 kilometrov vzhodno od Patana zoper Somlala Tamanga, spoznanega za krivega naklepnega umora krave pred dvema letoma. Vaščan iz Hagama je priznal krivdo. Pomagala sta mu dva moška; eden od njiju je bil obsojen na šest let zapora. Dvanajst let odvzema svoboščin je po nepalskem civilnem zakonu največja možna kazen za naklepni umor krave ali bika.

Francoski vojaki bodo pričali pred sodiščem za vojne zločine

17. 03. 1998 09.58

Francoski vojaki smejo končno odpotovati v Haag, kjer bodo lahko neposredno pričali pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine, je v ponedeljek v Haagu v okviru obiska mednarodnega sodišča povedal francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Francija po njegovih besedah pri pričevanju vojakov ne bo postavljala posebnih pogojev. Do sedaj je francoska vlada vojakom, ki so bili udeleženi na mirovni misiji ZN v Bosni in Hercegovini, prepovedovala odpotovati na pričanje v Haag. Vojake so smeli zaslišati le pisno.

Zhu Rongji je novi predsednik kitajske vlade

17. 03. 1998 09.54

Kitajski ljudski kongres je danes v Pekingu z veliko večino izvolil pobudnika gospodarskih reform, Zhu Rongjija, za novega predsednika vlade. Od skoraj 3000 delegatov je zanj glasovalo 2.890 delegatov, 29 jih je bilo proti, 31 pa se jih je vzdržalo. Dosedanji podpredsednik vlade bo na položaju zamenjal Li Penga, ki je dan prej po izteku z ustavo določenega desetletnega mandata postal predsednik parlamenta. Poleg tega so kitajski delegati z veliko glasov proti izvolili novega generalnega tožilca. To je postal nekdanji borec proti korupciji, Han Zhubin. Dosedanji minister za pravosodje, Xiao Yang, je z veliko večino 2.856 glasov, 47 glasovi proti in 47 vzdržanimi, postal predsedujoči Vrhovnega sodišča.

ZDA bodo namenile sredstva za preiskave pobojev na Kosovu

13. 03. 1998 19.16

Ameriška sekretarka Madeleine Albright je danes naznanila, da bodo ZDA prispevale milijon dolarjev za podporo preiskavam mednarodnega sodišča za vojne zločine v srbski provinci Kosovo. Omenjeno napoved so objavili po nedavnih pobojih več deset kosovskih Albancev, ki so jih izvedle srbske varnostne sile. Od 28. februarja letos je bilo na Kosovu ubitih več kot 80 ljudi, med njimi ženske, otroci in starci. Približno 400.000 dolarjev sredstev bodo uporabili za preiskave, skoraj enak znesek pa za dodatne prevajalske zmogljivosti. Preostanek sredstev bo porabljen za ponovne preiskave primerov in usposabljanje pravnih strokovnjakov.

V petek 13. marca bo vlada predstavila predlog proračuna

11. 03. 1998 16.24

Premier Janez Drnovšek je na novinarski konferenci napovedal, da bo vlada predvidoma v petek, 13. marca, predstavila končni predlog proračuna za tekoče leto, natančneje pa o državni blagajni ni želel govoriti, ker sklepna usklajevanja o posameznih postavkah še potekajo. V zvezi z vračanjem kmetijskih zemljišč in gozdov Cerkvi je predsednik vlade znova opozoril na razsodbo ustavnega sodišča, po katerem je Cerkev upravičena do vračanja v naravi, ter poudaril, da se je vladna koalicija uskladila o vseh vprašanjih denacionalizacije, v zvezi z 19. členom zakona, ki določa, da naj bi omejili vračanje premoženja v naravi v primerih, v katerih je Cerkev gozdove in kmetijska zemljišča dobila s fevdalnimi listinami. O tej točki naj bi odločili poslanci, ker so mnenja deljena. Premier je tudi pojasnil, da pogajanja o odkupu gozdov od Cerkve še potekajo in da obe pogajalski strani čakata na razplet pri sprejemanju novele zakona o denacionalizaciji. Premier je na vprašanje o odnosih z ZRJ povedal, da je za zdaj dejstvo le, da je do sestanka prišlo. Pričakovanja, da bi Slovenija zaradi gospodarskih pritiskov normalizirala odnose z ZRJ, pa so nerealna, je zatrdil premier. Slovenija bo vztrajala pri načelni politiki in ne misli popustiti nenavadnim pritiskom, kot je prepoved uvoz slovenskega blaga.

Oklahoma na poti uzakonitve kastracije

04. 03. 1998 09.50

Ameriški mediji poročajo, da bo zvezna država Oklahoma kmalu postala prva, ki bo uzakonila kastracijo kot kazen za posiljevalce, sodomiste in pedofile.

Drnovšek sprejel predsednika Vrhovnega sodišča Kanade

03. 03. 1998 16.26

Predsednik vlade Janez Drnovšek je danes sprejel predsednika Vrhovnega sodišča Kanade Antonia Lamera. Slednji je izrazil zadovoljstvo nad kakovostjo odnosov med Slovenijo in Kanado, ki se po njegovih besedah kaže tudi v rednih stikih med najvišjimi predstavniki obeh držav. Ocenil je, da je Slovenija uspela razviti spoštovanja vreden pravni sistem, ki jamči človekove pravice in svoboščine vsem državljankam in državljanom Slovenije enako, kar je zelo pomembno za umestitev Slovenije v mednarodno skupnost demokratičnih držav, so sporočili iz premierovega kabineta.

Obrambni minister ZRJ: Na Kosovu ni potrebno vojaško posredovanje

02. 03. 1998 17.14

Jugoslovanski obrambni minister Pavle Bulatović je danes v Beogradu v pogovoru z novinarji ocenil, da na Kosovu ne bo potrebno vojaško posredovanje jugoslovanske vojske niti uvedba izrednega stanja. Po njegovih besedah je namreč položaj v pokrajini "za zdaj pod nadzorom".

Zakonske žene morajo biti doma do polnoči

26. 02. 1998 08.42

Poročene izraelske ženske se morajo do polnoči vrniti domov, je poudarilo rabinsko sodišče v Haifi. Rabini so s tem ugodili tožbi za razvezo zakonske zveze, ki jo je vložil moški, čigar žena je rada obiskovala lokale za samske in tam ostajala vse do ranega jutra. Tožena zakonska žena pa je ugovarjala, da ima njen soprog stike z drugimi ženskami. Vedenja obeh po mnenju sodišča ni mogoče sprejemati, rabini pa so poudarili, da je žena tista, ki mora biti do polnoči doma.

Umrl predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Ryssdal

25. 02. 1998 12.25

V Oslu v cerkvi Ullern bo v petek, 27. februarja, pogreb predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice Rolva Ryssdala, ki je po kratki bolezni 18. februarja umrl na svojem domu na Norveškem.

Odpiranja ponudb na javni razpis za mobilno telefonijo GSM ne bo

20. 02. 1998 11.06

Predsednik vladne strokovne komisije za odpiranje ponudb za pridobitev koncesije za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM Lojze Janko je sporočil, da danes ne bodo začeli javno odpirati ponudb na javni razpis. Komisija bo počakala na dokončno odločitev Ustavnega sodišča. Kot je znano, je bilo za danes ob 13.30 uri na ministrstvu za promet in zveze napovedano javno odpiranje prispelih ponudb. Predsednik strokovne komisije za odpiranje ponudb, ocenitev in pripravo poročila vladi glede javnega razpisa za podelitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM Lojze Janko, ki je tudi direktor vladnega urada za zakonodajo, pa je danes sporočil, da se danes ne bo začelo odpiranje ponudb. To pomeni, da bo komisija postopek izbire drugega ponudnika mobilne telefonije GSM - razpisno dokumentacijo za javni razpis je do izteka roka, 20. januarja letos, dvignilo 11 kandidatov - nadaljevala v skladu z dokončno odločitvijo Ustavnega sodišča.

Še tretji bosanski Srb napovedal predajo haaškemu sodišču

15. 02. 1998 14.29

Potem ko sta se včeraj Miroslav Tadić in Milan Simić kot prva bosanska Srba prostovoljno predala haaškemu sodišču, je bosanski Srb Simo Zarić v današnjem beograjskem dnevniku Dnevni telegraf napovedal, da se bo predal tudi on, potem ko bodo rešili še nekaj "tehničnih vprašanj".

Tadić in Simić, obtožena vojnih zločinov, v zaporu na Nizozemskem

15. 02. 1998 11.13

Bosanska Srba Miroslav Tadić in Milan Simić, obtožena vojnih zločinov, ki sta se včeraj v BiH prostovoljno predala enotam Sfor, sta zgodaj davi iz Tuzle prispela na Nizozemsko, kjer so ju premestili v zapor mednarodnega vojnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Scheveningenu. Po njunih besedah bosta pred haaškim sodiščem dokazala svojo nedolžnost.

ZRJ še naprej zavrača izročitev vojnih zločincev

13. 02. 1998 14.44

Tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Louise Arbour je danes ob koncu petdnevnega obiska v ZRJ izrazila obžalovanje ob dejstvu, da Beograd še vedno zavrača izročitev oseb, osumljenih vojnih zločinov. Pojasnila je, da ne sprejema jugoslovanskega stališča, češ da jugoslovanska ustava ne dopušča izročitve državljanov ZRJ. Povedala je še, da je beograjske oblasti pozvala, naj spremenijo zakonodajo tako, da bodo lahko izpolnjevale obveznosti, ki izhajajo iz resolucij ZN

Odločitev ustavnega sodišča v zvezi z denacionalizacijo in telekomunikacijami

13. 02. 1998 14.39

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudi družbe Digitel, sklenilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvrševanje petega odstavka 67. člena zakona o telekomunikacijah. Omenjeni člen govori o pravici pridobitve koncesije za pravne in fizične osebe. Drugi sklep, ki ga je ustavno sodišče objavilo na današnji javni razglasitvi, pa med drugim pravi, da se zadrži izvrševanje in pravnomočnost izdanih odločb o podelitvi koncesije.

Slovenija bo vključena v volitve za sodnike Evropskega sodišča

12. 02. 1998 19.14

Slovenski predsednik Milan Kučan, ki se je v Strasbourgu danes udeležil evro-sredozemske okrogle mize o partnerstvu in sodelovanju, se je popoldne ločeno sestal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Danielom Tarschysom, Šimonom Peresom, predsednikom istoimenskega Mirovnega inštituta, ter predsednikom Interparlamentarne unije in Centra Sever Jug Miguelom Angelom Martinezom.

DeSUS predlaga sklic izredne seje odbora za kmetijstvo

12. 02. 1998 11.48

Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev (DeSUS) predlaga sklic izredne seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri naj bi razpravljali in odločali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozodov, je danes sporočil vodja poslanske skupine DeSUS Anton Delak.

Ustavno sodišče predvidoma tudi o novelah zakonov o prometnem davku in prispevkih za socialno varnost

03. 02. 1998 17.49

Ustavno sodišče bo na seji v tem tednu predvidoma obravnavalo tudi pobudo Društva davčnih svetovalcev Slovenije za oceno ustavnosti novel zakonov o prometnem davku in o prispevkih za socialno varnost.

Britanska vlada o oprostitvi zadnje ženske, obsojene čarovništva

02. 02. 1998 08.34

Britanska vlada se odloča, ali bo posthumno oprostila zadnjo žensko, ki so jo v Veliki Britaniji zaprli zaradi čarovništva. Helen Duncan je bila leta 1944 v skladu z zakonom o čarovništvu iz leta 1735 obsojena zaradi klicanja duhov umrlih. Po ugotovitvah sodišča je Duncanova priklicala duha mornarja, umorjenega na ladji HSM Barham, ki so jo med drugo svetovno vojno potopili Nemci, dogodek pa je bil takrat vojaška skrivnost.

Microsoftov sporazum s pravosodnim ministrstvom

28. 01. 1998 11.05

Microsoft in ameriško pravosodno ministrstvo sta dosegla sporazum o Microsoftovem podrejanju začasni odredbi zveznega sodišča o odstranitvi spletnega brskalnika Internet Explorer iz operacijskega sistema Windows, pri čemer Microsoft ne umika vloženega priziva k tej odredbi, ki ga bo prizivno sodišče predvidoma obravnavalo 21. aprila.

Brigitte Bardot vnovič obsojena zaradi rasne diskriminacije

26. 01. 1998 08.36

Nekdanjo francosko filmsko igralko in zagreto zaščitnico živali Brigitte Bardot je francosko kazensko sodišče zaradi "navajanja k sovražnosti in rasni diskriminaciji" obsodilo na denarno kazen v višini 20.000 frankov. Bardot se že nekaj let bori proti islamskemu prazniku Eid el Kebir, pri katerem v obrednem zakolu živalim puščajo kri. Nekdanja francoska zvezda primerja te obrede s pokoli v Alžiriji, zato ji sodišče s tem v zvezi očita "posploševanje in mešanje dejstev". Trditev, da se bodo "podobni zločini kmalu dogajali tudi v Franciji", je po mnenju sodišča navajanje k sovražnost do muslimanov. Bardot je bila že prej obsojena zaradi "navajanja k rasnemu sovraštvu".

Glavni vzrok smrti v ruski vojski je samomor

25. 01. 1998 11.23

V minulem letu si je v Rusiji vzelo življenje 482 vpoklicanih vojakov, zaradi česar samomor ostaja glavni vzrok smrtnosti v vrstah ruske vojske. V poročilu glavnega vojaškega tožilca niso navedeni razlogi za samomore, ki so trikrat bolj pogost vzrok za smrt kot npr. nesreče med urjenjem in strelskimi vajami. Tožilec opozarja na "mučenje" novincev, ki je v ruski vojski še posebej okrutno. Število samomorov v zadnjih mesecih namreč praviloma naraste ravno po sprejemu novincev. Po uradnih podatkih vojaškega sodišča pa je le sedem odstotkov smrtnih primerov v vojski posledica preizkušenj, ki jih morajo prestati novinci. Tudi preiskave teh primerov so le redke.