sodišča
Odbor DZ za finance in monetarno politiko danes o proračunu za letošnje leto
24. 03. 1998 10.34
Danes se bo sestalo pet parlamentarnih delovnih teles.
Dvanajst let zapora za umor krave
19. 03. 1998 08.57
Nepalčan je bil obsojen na dvanajst let zapora, ker je namenoma ubil kravo, ki je po prepričanju hindujcev in budistov sveta žival, piše v sredini izdaji časnik Katmandu Post. Prizivno sodišče v Patanu na jugu Katmanduja je v torek potrdilo obsodbo okrajnega sodišča v Sindhupalchowku 65 kilometrov vzhodno od Patana zoper Somlala Tamanga, spoznanega za krivega naklepnega umora krave pred dvema letoma. Vaščan iz Hagama je priznal krivdo. Pomagala sta mu dva moška; eden od njiju je bil obsojen na šest let zapora. Dvanajst let odvzema svoboščin je po nepalskem civilnem zakonu največja možna kazen za naklepni umor krave ali bika.
Francoski vojaki bodo pričali pred sodiščem za vojne zločine
17. 03. 1998 09.58
Francoski vojaki smejo končno odpotovati v Haag, kjer bodo lahko neposredno pričali pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine, je v ponedeljek v Haagu v okviru obiska mednarodnega sodišča povedal francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Francija po njegovih besedah pri pričevanju vojakov ne bo postavljala posebnih pogojev. Do sedaj je francoska vlada vojakom, ki so bili udeleženi na mirovni misiji ZN v Bosni in Hercegovini, prepovedovala odpotovati na pričanje v Haag. Vojake so smeli zaslišati le pisno.
Zhu Rongji je novi predsednik kitajske vlade
17. 03. 1998 09.54
Kitajski ljudski kongres je danes v Pekingu z veliko večino izvolil pobudnika gospodarskih reform, Zhu Rongjija, za novega predsednika vlade. Od skoraj 3000 delegatov je zanj glasovalo 2.890 delegatov, 29 jih je bilo proti, 31 pa se jih je vzdržalo. Dosedanji podpredsednik vlade bo na položaju zamenjal Li Penga, ki je dan prej po izteku z ustavo določenega desetletnega mandata postal predsednik parlamenta. Poleg tega so kitajski delegati z veliko glasov proti izvolili novega generalnega tožilca. To je postal nekdanji borec proti korupciji, Han Zhubin. Dosedanji minister za pravosodje, Xiao Yang, je z veliko večino 2.856 glasov, 47 glasovi proti in 47 vzdržanimi, postal predsedujoči Vrhovnega sodišča.
ZDA bodo namenile sredstva za preiskave pobojev na Kosovu
13. 03. 1998 19.16
Ameriška sekretarka Madeleine Albright je danes naznanila, da bodo ZDA prispevale milijon dolarjev za podporo preiskavam mednarodnega sodišča za vojne zločine v srbski provinci Kosovo. Omenjeno napoved so objavili po nedavnih pobojih več deset kosovskih Albancev, ki so jih izvedle srbske varnostne sile. Od 28. februarja letos je bilo na Kosovu ubitih več kot 80 ljudi, med njimi ženske, otroci in starci. Približno 400.000 dolarjev sredstev bodo uporabili za preiskave, skoraj enak znesek pa za dodatne prevajalske zmogljivosti. Preostanek sredstev bo porabljen za ponovne preiskave primerov in usposabljanje pravnih strokovnjakov.
V petek 13. marca bo vlada predstavila predlog proračuna
11. 03. 1998 16.24
Premier Janez Drnovšek je na novinarski konferenci napovedal, da bo vlada predvidoma v petek, 13. marca, predstavila končni predlog proračuna za tekoče leto, natančneje pa o državni blagajni ni želel govoriti, ker sklepna usklajevanja o posameznih postavkah še potekajo. V zvezi z vračanjem kmetijskih zemljišč in gozdov Cerkvi je predsednik vlade znova opozoril na razsodbo ustavnega sodišča, po katerem je Cerkev upravičena do vračanja v naravi, ter poudaril, da se je vladna koalicija uskladila o vseh vprašanjih denacionalizacije, v zvezi z 19. členom zakona, ki določa, da naj bi omejili vračanje premoženja v naravi v primerih, v katerih je Cerkev gozdove in kmetijska zemljišča dobila s fevdalnimi listinami. O tej točki naj bi odločili poslanci, ker so mnenja deljena. Premier je tudi pojasnil, da pogajanja o odkupu gozdov od Cerkve še potekajo in da obe pogajalski strani čakata na razplet pri sprejemanju novele zakona o denacionalizaciji. Premier je na vprašanje o odnosih z ZRJ povedal, da je za zdaj dejstvo le, da je do sestanka prišlo. Pričakovanja, da bi Slovenija zaradi gospodarskih pritiskov normalizirala odnose z ZRJ, pa so nerealna, je zatrdil premier. Slovenija bo vztrajala pri načelni politiki in ne misli popustiti nenavadnim pritiskom, kot je prepoved uvoz slovenskega blaga.
Oklahoma na poti uzakonitve kastracije
04. 03. 1998 09.50
Ameriški mediji poročajo, da bo zvezna država Oklahoma kmalu postala prva, ki bo uzakonila kastracijo kot kazen za posiljevalce, sodomiste in pedofile.
Drnovšek sprejel predsednika Vrhovnega sodišča Kanade
03. 03. 1998 16.26
Predsednik vlade Janez Drnovšek je danes sprejel predsednika Vrhovnega sodišča Kanade Antonia Lamera. Slednji je izrazil zadovoljstvo nad kakovostjo odnosov med Slovenijo in Kanado, ki se po njegovih besedah kaže tudi v rednih stikih med najvišjimi predstavniki obeh držav. Ocenil je, da je Slovenija uspela razviti spoštovanja vreden pravni sistem, ki jamči človekove pravice in svoboščine vsem državljankam in državljanom Slovenije enako, kar je zelo pomembno za umestitev Slovenije v mednarodno skupnost demokratičnih držav, so sporočili iz premierovega kabineta.
Obrambni minister ZRJ: Na Kosovu ni potrebno vojaško posredovanje
02. 03. 1998 17.14
Jugoslovanski obrambni minister Pavle Bulatović je danes v Beogradu v pogovoru z novinarji ocenil, da na Kosovu ne bo potrebno vojaško posredovanje jugoslovanske vojske niti uvedba izrednega stanja. Po njegovih besedah je namreč položaj v pokrajini "za zdaj pod nadzorom".
Zakonske žene morajo biti doma do polnoči
26. 02. 1998 08.42
Poročene izraelske ženske se morajo do polnoči vrniti domov, je poudarilo rabinsko sodišče v Haifi. Rabini so s tem ugodili tožbi za razvezo zakonske zveze, ki jo je vložil moški, čigar žena je rada obiskovala lokale za samske in tam ostajala vse do ranega jutra. Tožena zakonska žena pa je ugovarjala, da ima njen soprog stike z drugimi ženskami. Vedenja obeh po mnenju sodišča ni mogoče sprejemati, rabini pa so poudarili, da je žena tista, ki mora biti do polnoči doma.
Umrl predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Ryssdal
25. 02. 1998 12.25
V Oslu v cerkvi Ullern bo v petek, 27. februarja, pogreb predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice Rolva Ryssdala, ki je po kratki bolezni 18. februarja umrl na svojem domu na Norveškem.
Odpiranja ponudb na javni razpis za mobilno telefonijo GSM ne bo
20. 02. 1998 11.06
Predsednik vladne strokovne komisije za odpiranje ponudb za pridobitev koncesije za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM Lojze Janko je sporočil, da danes ne bodo začeli javno odpirati ponudb na javni razpis. Komisija bo počakala na dokončno odločitev Ustavnega sodišča. Kot je znano, je bilo za danes ob 13.30 uri na ministrstvu za promet in zveze napovedano javno odpiranje prispelih ponudb. Predsednik strokovne komisije za odpiranje ponudb, ocenitev in pripravo poročila vladi glede javnega razpisa za podelitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM Lojze Janko, ki je tudi direktor vladnega urada za zakonodajo, pa je danes sporočil, da se danes ne bo začelo odpiranje ponudb. To pomeni, da bo komisija postopek izbire drugega ponudnika mobilne telefonije GSM - razpisno dokumentacijo za javni razpis je do izteka roka, 20. januarja letos, dvignilo 11 kandidatov - nadaljevala v skladu z dokončno odločitvijo Ustavnega sodišča.
Še tretji bosanski Srb napovedal predajo haaškemu sodišču
15. 02. 1998 14.29
Potem ko sta se včeraj Miroslav Tadić in Milan Simić kot prva bosanska Srba prostovoljno predala haaškemu sodišču, je bosanski Srb Simo Zarić v današnjem beograjskem dnevniku Dnevni telegraf napovedal, da se bo predal tudi on, potem ko bodo rešili še nekaj "tehničnih vprašanj".
Tadić in Simić, obtožena vojnih zločinov, v zaporu na Nizozemskem
15. 02. 1998 11.13
Bosanska Srba Miroslav Tadić in Milan Simić, obtožena vojnih zločinov, ki sta se včeraj v BiH prostovoljno predala enotam Sfor, sta zgodaj davi iz Tuzle prispela na Nizozemsko, kjer so ju premestili v zapor mednarodnega vojnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Scheveningenu. Po njunih besedah bosta pred haaškim sodiščem dokazala svojo nedolžnost.
ZRJ še naprej zavrača izročitev vojnih zločincev
13. 02. 1998 14.44
Tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Louise Arbour je danes ob koncu petdnevnega obiska v ZRJ izrazila obžalovanje ob dejstvu, da Beograd še vedno zavrača izročitev oseb, osumljenih vojnih zločinov. Pojasnila je, da ne sprejema jugoslovanskega stališča, češ da jugoslovanska ustava ne dopušča izročitve državljanov ZRJ. Povedala je še, da je beograjske oblasti pozvala, naj spremenijo zakonodajo tako, da bodo lahko izpolnjevale obveznosti, ki izhajajo iz resolucij ZN
Odločitev ustavnega sodišča v zvezi z denacionalizacijo in telekomunikacijami
13. 02. 1998 14.39
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudi družbe Digitel, sklenilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvrševanje petega odstavka 67. člena zakona o telekomunikacijah. Omenjeni člen govori o pravici pridobitve koncesije za pravne in fizične osebe. Drugi sklep, ki ga je ustavno sodišče objavilo na današnji javni razglasitvi, pa med drugim pravi, da se zadrži izvrševanje in pravnomočnost izdanih odločb o podelitvi koncesije.
Slovenija bo vključena v volitve za sodnike Evropskega sodišča
12. 02. 1998 19.14
Slovenski predsednik Milan Kučan, ki se je v Strasbourgu danes udeležil evro-sredozemske okrogle mize o partnerstvu in sodelovanju, se je popoldne ločeno sestal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Danielom Tarschysom, Šimonom Peresom, predsednikom istoimenskega Mirovnega inštituta, ter predsednikom Interparlamentarne unije in Centra Sever Jug Miguelom Angelom Martinezom.
DeSUS predlaga sklic izredne seje odbora za kmetijstvo
12. 02. 1998 11.48
Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev (DeSUS) predlaga sklic izredne seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri naj bi razpravljali in odločali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozodov, je danes sporočil vodja poslanske skupine DeSUS Anton Delak.
Ustavno sodišče predvidoma tudi o novelah zakonov o prometnem davku in prispevkih za socialno varnost
03. 02. 1998 17.49
Ustavno sodišče bo na seji v tem tednu predvidoma obravnavalo tudi pobudo Društva davčnih svetovalcev Slovenije za oceno ustavnosti novel zakonov o prometnem davku in o prispevkih za socialno varnost.
Britanska vlada o oprostitvi zadnje ženske, obsojene čarovništva
02. 02. 1998 08.34
Britanska vlada se odloča, ali bo posthumno oprostila zadnjo žensko, ki so jo v Veliki Britaniji zaprli zaradi čarovništva. Helen Duncan je bila leta 1944 v skladu z zakonom o čarovništvu iz leta 1735 obsojena zaradi klicanja duhov umrlih. Po ugotovitvah sodišča je Duncanova priklicala duha mornarja, umorjenega na ladji HSM Barham, ki so jo med drugo svetovno vojno potopili Nemci, dogodek pa je bil takrat vojaška skrivnost.
Microsoftov sporazum s pravosodnim ministrstvom
28. 01. 1998 11.05
Microsoft in ameriško pravosodno ministrstvo sta dosegla sporazum o Microsoftovem podrejanju začasni odredbi zveznega sodišča o odstranitvi spletnega brskalnika Internet Explorer iz operacijskega sistema Windows, pri čemer Microsoft ne umika vloženega priziva k tej odredbi, ki ga bo prizivno sodišče predvidoma obravnavalo 21. aprila.
Brigitte Bardot vnovič obsojena zaradi rasne diskriminacije
26. 01. 1998 08.36
Nekdanjo francosko filmsko igralko in zagreto zaščitnico živali Brigitte Bardot je francosko kazensko sodišče zaradi "navajanja k sovražnosti in rasni diskriminaciji" obsodilo na denarno kazen v višini 20.000 frankov. Bardot se že nekaj let bori proti islamskemu prazniku Eid el Kebir, pri katerem v obrednem zakolu živalim puščajo kri. Nekdanja francoska zvezda primerja te obrede s pokoli v Alžiriji, zato ji sodišče s tem v zvezi očita "posploševanje in mešanje dejstev". Trditev, da se bodo "podobni zločini kmalu dogajali tudi v Franciji", je po mnenju sodišča navajanje k sovražnost do muslimanov. Bardot je bila že prej obsojena zaradi "navajanja k rasnemu sovraštvu".
Glavni vzrok smrti v ruski vojski je samomor
25. 01. 1998 11.23
V minulem letu si je v Rusiji vzelo življenje 482 vpoklicanih vojakov, zaradi česar samomor ostaja glavni vzrok smrtnosti v vrstah ruske vojske. V poročilu glavnega vojaškega tožilca niso navedeni razlogi za samomore, ki so trikrat bolj pogost vzrok za smrt kot npr. nesreče med urjenjem in strelskimi vajami. Tožilec opozarja na "mučenje" novincev, ki je v ruski vojski še posebej okrutno. Število samomorov v zadnjih mesecih namreč praviloma naraste ravno po sprejemu novincev. Po uradnih podatkih vojaškega sodišča pa je le sedem odstotkov smrtnih primerov v vojski posledica preizkušenj, ki jih morajo prestati novinci. Tudi preiskave teh primerov so le redke.
Ustavno sodišče razveljavilo sporna člena novel zakonov o prometnem davku in o prispevkih za socialno varnost
22. 01. 1998 15.48
Ustavno sodišče je na današnji seji soglasno razveljavilo člena novel zakonov o prometnem davku in o prispevkih za socialno varnost, ki sta določala, da omenjeni noveli začneta veljati s 1. januarjem letos. Ustavno sodišče je v zvezi z obema novelama odločilo, da začneta veljati dan po objavi v Uradnem listu. Noveli sta bili v Uradnem listu objavljeni 17. januarja letos, kar pomeni, da sta po odločitvi ustavnega sodišča v veljavo stopili 18. januarja. Ustavni sodniki so odločitev sprejeli s petimi glasovi proti štirim. Odločba ustavnega sodišča začne veljati danes.
Kučan predlagal Šelihovo za članico Evropskega sodišča za človekove pravice
20. 01. 1998 09.46
Predsednik republike Milan Kučan je za tretjega kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice iz Slovenije državnemu zboru predlagal profesorico Pravne fakultete in predstojnico katedre za kazensko pravo Alenko Šelih.
Spor s Slovaško bo Madžarsko stal milijardo dolarjev
19. 01. 1998 10.11
Rešitev spora s Slovaško glede jezu na Donavi bo Madžarsko finančnega ministrstva stal najmanj milijardo dolarjev, in sicer ne glede na to, če bosta državi o tem vprašanju dosegli sporazum ali ne. Mednarodno sodišče v Haagu je septembra lani razsodilo, da sta obe strani prekršili sporazum iz leta 1997 o izkoriščanju vodnega potenciala Donava. Madžarska je po mnenju sodišča sporazum tako kršila s tem, da se je enostransko umaknila iz projekta, Slovaška pa zato, ker je projekt nadaljevala in samovoljno spremenila tok reke v delu, ki razmejuje obe državi. Haaško sodišče je državama tudi naložilo, da nadaljujeta pogovore in dosežeta cilje, ki sta si jih zastavili v izvirnem sporazumu, kot tudi, da skupno izkoriščata jez. V zadnjem krogu pogovorov, ki je minuli teden potekal v Bratislavi, je bil dosežen precejšen napredek, po ocenah madžarskega finančnega ministrstva pa bi sporazum lahko dosegli do 25. marca letos, kot je določilo tudi haaško sodišče. Projekt skupnega izkoriščanja hidroenergije Donave sta Madžarska in Slovaška sklenili 1997. Pod pritiskom okoljevarstvenih organizacij je Madžarska dela na svojem delu jezu ustavila leta 1989, iz projekta pa se je umaknila po padcu komunistične oblasti leta 1992.
Portugalski državni svet podprl nadaljevanje procesa vrnitve Macaa
17. 01. 1998 13.47
Portugalski državni svet je v petek poudaril pomen nadaljevanja procesa prenosa suverenosti nad Macaom. Ta naj bi izpod portugalske prešel pod kitajsko upravo ob koncu leta 1999. Odločno se je zavzel tudi za dosledno izvajanje skupne deklaracije iz leta 1987, je zapisano v sporočilu za javnost, ki so ga objavili v Lizboni v noči s petka na soboto.
Slovenija bogatejša za novo upravno sodišče
12. 01. 1998 18.21
V okviru zakona o upravnem sporu (ZUS), ki je začel veljati 2. septembra lani, je bila ustvarjena pravna podlaga, na podlagi katere je s 1. januarjem tega leta naš pravosodni sistem bogatejši za novo upravno sodišče, ki bo imelo sedež v Ljubljani, zunanje oddelke pa v Celju, Novi Gorici in Mariboru. Na področju upravnega spora in upravnih sodišč je tako slovenska zakonodaja v celoti usklajena z evropsko, prav tako pa tudi postopek pred omenjenim sodiščem ustreza zahtevam evropskih pravnih standardov, je na novinarski konferenci ob predstavitvi upravnega sodišča dejal pravosodni minister Tomaž Marušič. Upravno sodišče bo - skupaj s svojimi zunanjimi oddelki - imelo predsednika in 25 sodnikov, 6 strokovnih sodelavcev ter 28 upravno tehničnih in drugih delavcev, poleg tega pa ima v skladu z zakonom o sodiščih tudi sekretarja sodišča. V kratkem naj bi bilo imenovanih šest sodnikov, kmalu pa naj bi stekli tudi razpisi za ostala sodniška mesta.
Na mestu ustavne sodnice danes uradno nastopi Miroslava Geč-Korošec
09. 01. 1998 11.38
Na mesto ustavne sodnice bo danes uradno nastopila Miroslava Geč-Korošec, ki bo v devetčlanskem ustavnem sodišču nadomestila ustavnega sodnika Janeza Šinkovca (obenem je bil tudi namestnik predsednika ustavnega sodišča), ki je bil izvoljen še po določbah stare ustave, in sicer z mandatno dobo osmih let in mu je mandat potekel včeraj, 8. januarja. Ustavno sodišče je za novega namestnika predsednika ustavnega sodišča izvolilo ustavnega sodnika Matevža Krivica. Miroslava Geč-Korošec pa je za zdaj edina ženska med ustavnimi sodniki.
Ustavno sodišče za možnega kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice vnovič predlaga Jambreka
08. 01. 1998 12.43
Ustavno sodišče je danes na svoji prvi letošnji upravni seji soglasno sklenilo, da predsedniku države Milanu Kučanu za možnega kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice vnovič predlaga ustavnega sodnika in dosedanjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice Sveta Evrope Petra Jambreka.