sodišče v haagu
Čile želi mednarodno arbitražo za primer Pinocheta
23. 04. 1999 22.59
Čile bo pozval Španijo in Veliko Britanijo k sprejemu razsodbe mednarodne arbitraže, katera od omenjenih treh držav ima pravico soditi nekdanjemu čilskemu diktatorju, generalu Augustu Pinochetu.
Po Robertsonovih besedah Mladić poveljuje na Kosovu
14. 04. 1999 16.22
Nekdanji bosansko-srbski general Ratko Mladić, ki je obtožen vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije, po podatkih britanske vlade poveljuje paravojaškim skupinam na Kosovu. To je na novinarski konferenci v Londonu danes povedal britanski obrambni minister George Robertson.
Tistim, ki so odločili o napadih na ZRJ, bi moralo soditi sodišče v Haagu, meni Moskva
27. 03. 1999 03.58
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je v pogovoru za današnji ruski dnevnik Kommersant dejal, da bi po mnenju Moskve moralo vsem, ki so sodelovali v odločitvi o napadih na ZRJ, soditi mednarodno sodišče v Haagu.
Demonstracije proti napadom zveze NATO po Evropi
27. 03. 1999 02.25
V številnih evropskih mestih so danes potekale demonstracije proti letalskim napadom zveze NATO na ZRJ.
Parlament bosanskih Srbov se bo pritožil na razsodbo o Brčkem
22. 03. 1999 17.44
Parlament Republike srbske je danes sporočil, da bo na mednarodno sodišče v Haagu vložil pritožbo na razsodbo mednarodne arbitražne komisije o statusu mesta Brčko.
Haaško sodišče izpadlo iz sporazuma v Rambouilletu
22. 02. 1999 18.36
Haaško mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je danes obsodilo črtanje jamstev za morebitne preiskave na Kosovu iz predloga sporazuma o usodi pokrajine na mirovnih pogajanjih v Rambouilletu.
Beograd noče izročiti vojnih zločincev; ZDA za nove sankcije
09. 02. 1999 17.11
Jugoslavija ne namerava izročiti treh bivših vojaških oficirjev, ki jih zahteva vojaško sodišče Združenih narodov, so danes sporočili iz vlade v Beogradu. Mile Mrkšić, Veselin Sljivančanin in Miroslav Radić so obtoženi vojnih zločinov in poboja 260 civilistov v bližini Vukovarja leta 1991. Po besedah predstavnika jugoslovanske vlade jih sodišču v Haagu ne morejo izročiti zaradi nekaterih legalnih in ustavnih določil.
Beograd ne namerava izročiti vojnih zločincev
06. 01. 1999 14.08
Jugoslovanska vlada je danes ponovila svoje stališče, da sodišču Združenih narodov za zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu ne bo izročila treh domnevnih srbskih vojnih zločincev.
Pašalić: Hrvaška bi lahko prekinila sodelovanje s Haagom
28. 12. 1998 16.21
Hrvaška bi lahko razmislila o nadaljnjem sodelovanju z mednarodnim vojaškim sodiščem v Haagu zaradi obtožb proti hrvaškim generalom, ki so sodelovali v vojni med letoma 1991 in 1995, ali sodelovanje celo prekinila, je v danes objavljenem pogovoru za hrvaški časnik Jutarnji list dejal tesni sodelavec hrvaškega predsednika Ivić Pašalić.
V Beogradu začetek zaslišanja >>vukovarske trojice<<
17. 12. 1998 16.16
Beograjsko sodišče je začelo s svojim zaslišanjem osumljenih v zvezi s pokoli v Vukovarju iz leta 1991. S tem so izrazili prezir do sodišča Združenih narodov za vojne zločine v Haagu, ki je odredil izročitev trojice, obtožene za zločine. Mednarodno sodišče za zločine na tleh bivše Jugoslavije je trojico leta 1995 obtožilo vpletenosti v poboj 260 neoboroženih civilistov v bližini Vukovarja pred sedmimi leti.
Westendorp poziva k ''velikim naporom'' za vrnitev beguncev
15. 12. 1998 12.52
V kongresni palači v Madridu se je danes začela četrta letna konferenca Sveta za uresničitev miru v BiH. Na tridnevni konferenci bodo največ pozornosti namenili vprašanju vrnitve beguncev na domove, obnovi BiH, političnim in gospodarskim reformam in vprašanju spornega mesta Brčko. Na konferenci sodeluje tudi slovenski zunanji minister Boris Frlec.
Bosanski Hrvat Furundžija obsojen na deset let zapora
10. 12. 1998 16.56
Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu je bosanskega Hrvata Anta Furundžijo danes obsodilo na deset let zaporne kazni, ker je nedejavno opazoval posilstvo ženske. To je bil prvi sodni proces, v katerem je bilo kot vojni zločin v ospredju posilstvo.
Krstića so izročili sodišču v Haagu
03. 12. 1998 18.37
Bosanski Srb, general Radislav Krstić, ki so ga zaradi suma vojnih zločinov včeraj pripadniki SFOR aretirali v Bosni in Hercegovini, je popoldne prispel v Haag, kjer so ga takoj odpeljali v zapore Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Pripadniki enot zveze NATO priprli vojnega zločinca iz Bosne
02. 12. 1998 17.21
Po besedah generalnega sekretarja zveze NATO Javierja Solane so pripadniki enot zveze NATO priprli bosansko srbskega generala, ki je obtožen vojnih zločinov, ki jih v svoji evidenci vodi sodišče v Haagu. Solana v svojem poročilu navaja, da so sile SFOR priprle generala Radisava Krstića, ki ga bodo pripeljali v Haag. V nadaljevanju dodaja, da so lahko osebe, ki so na seznamu obtoženih, lahko pripravljene na to, da bodo vsekakor privedene pred sodišče.
Haaško sodišče bo nadaljevalo s preiskavo o Kosovu
09. 11. 1998 12.55
Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu bo svojo preiskavo o vojnih zločinih na Kosovu nadaljevalo ''z vsemi možnimi sredstvi'', je za današnjo izdajo beograjskega neodvisnega časnika Danas dejala glavna tožilka Louise Arbour.
Preiskava o četrtkovem napadu ZDA na tovarno zdravil v Sudanu
24. 08. 1998 12.40
Petnajst članic Varnostnega sveta ZN se bo na zahtevo Sudana danes sestalo za zaprtimi vrati, da bi preučile njegovo zahtevo po sprožitvi preiskave o četrtkovem napadu Združenih držav na tovarno zdravil v sudanski prestolnici Kartum, za katero Washington trdi, da je proizvajala kemično orožje. Sudanski zunanji minister Mustafa Osman Ismail je sinoči potrdil, da je Sudan pripravljen sprejeti ameriško preiskovalno komisijo, ki bi preiskala tovarno. Sudanski premier Omar El-Bešir pa je sinoči potrdil, da Sudan pričakuje nove ameriške napade in dejal, da bo Kartum dokazal, da je ameriški predsednik Bill Clinton lagal, da bi opravičil ameriški napad na tovarno zdravil. Uradna sudanska tiskovna agencija je poročala, da Sudan razmišlja o tem, da bi spor o naravi proizvodnje omenjene tovarne predali pred mednarodno sodišče v Haagu. Ameriški tednik Newsweek pa je v današnji izdaji poročal, da imajo ameriške obveščevalne službe vzorce proizvodov te tovarne, med drugim tudi kemični agent, ki je del živčnega plina XV.
SFOR prijel napačni osebi
23. 07. 1998 17.37
Enote sile SFOR so sinoči prijele bosanska Srba, za katera so domnevale, da sta brata Nenad in Predrag Banović, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, vendar pa je bilo med današnjim preverjanjem identitete v Haagu ugotovljeno, da gre za napačni osebi.
Enote sil SFOR zajele dva vojna zločinca
23. 07. 1998 13.58
Enote sil SFOR so v sredo zvečer zajele dva vojna zločinca, Nenada in Predraga Banovića, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992, ko sta bila stražarja v zaporniškem taborišču pri Prijedorju, so sporočili z zveze NATO. Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je ob tej priložnosti v tiskovnem sporočilu poudaril, da bo SFOR še naprej trdno in pravično izvajal svoj mandat ter ne bo prenašal ravnanja v nasprotju z Daytonskim sporazumom na nobeni strani. Zadnja akcija naj bo v novo opozorilo vsem obtoženim vojnih zločinov, da bodo prepeljani pred sodišče, je dejal Solana in vse obtožence pozval k predaji.
SFOR zajel dva vojna zločinca
23. 07. 1998 10.32
Enote sil SFOR so sinoči zajele dva vojna zločinca, Nenada in Predraga Banovića, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992, ko sta bila stražarja v zaporniškem taborišču pri Prijedorju, so sporočili z zveze NATO.
Ameriški senat v sprejeti resoluciji Miloševića označil za vojnega zločinca
19. 07. 1998 09.45
Ameriški senat je v petek sprejeti resoluciji jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića označil za vojnega zločinca in Belo hišo pozval, naj pomaga pri privedbi Miloševića pred mednarodno sodišče v Haagu. Resolucija jugoslovanskega voditelja obtožuje vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida na območju nekdanje Jugoslavije. Po ocenah senata je Milošević od prihoda na oblast leta 1987 med srbskim narodom spodbujal in širil skrajni nacionalizem. Senat je še pozval ameriško vlado, naj Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo predloži vse dokaze proti Miloševiću.
Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je ustanovljeno
18. 07. 1998 09.47
V Rimu so v noči s petka na soboto uro pred polnočnim uradnim koncem pettedenske konference diplomatske konference za ustanovitev MKS udeleženci sprejeli statut prvega stalnega mednarodnega sodišča za kaznovanje najhujših zločinov. Sodišče s sedežem v Haagu bo imelo splošno pristojnost za sojenje zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov zoper človeštvo - sprožilo bo lahko postopek zoper vsakogar, tudi državljane držav, ki ne bodo sprejele in ratificirale statuta sodišča. Pravnomočno bo postalo, ko bo statut ratificiralo 60 držav. Za ustanovitev MKS je glasovala velika večina udeleženk - 120 držav -, med njimi Slovenija, sedem jih je glasovalo proti, med njimi ZDA in Izrael, 21 se jih je vzdržalo. Dvanajst držav se ni udeležilo glasovanja.
V Haagu začeli prvi proces zaradi genocida
06. 07. 1998 13.55
Pred sodiščem ZN za vojne zločine v Haagu se je danes začel prvi proces zaradi genocida. Bosanski Srb Milan Kovačević naj bi bil eden izmed najbolj odgovornih za ustanovitev zloglasnih ujetniških taborišč Omarska, Keraterm in Trnopolje.
Mednarodno haaško sodišče dobilo tretjo sodno dvorano
12. 06. 1998 17.32
Mednarodno vojaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ima sedež v Haagu, je danes dobilo tretjo sodno dvorano. Pridobitev bo omogočila pospešitev procesov proti osebam, ki so osumljene vojnih zločinov. Drugo sodno dvorano, ki ima le štiri sedeže za javnost, so odprli 4. maja letos. Ko je leta 1994 začelo s svojim delom, je imelo mednarodno sodišče le eno sodno dvorano, ki tako kot tretja lahko sprejme sto ljudi.
Sodišče v Haagu umaknilo obtožnice proti 14 bosanskim Srbom
09. 05. 1998 10.18
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo obtožnice proti štirinajstim bosanskim Srbom, osumljenim za vojne zločine, so nocoj sporočili s sodišča.
Bosanski Srb Žigić na poti v Haag
16. 04. 1998 08.02
Bosanski Srb Zoran Žigić, obtožen vojnih zločinov, se je danes predal Mednarodnim silam zveze Nato za vzdrževanje miru v Banjaluki. Te naj bi ga še danes odpeljale na Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, so povedali novinarji.
ZDA usmrtile paragvajskega državljana in s tem prekršile Dunajsko konvencijo
15. 04. 1998 10.08
V ameriški zvezni državi Virginiji so sinoči s smrtonosno injekcijo usmrtili 32-letnega paragvajskega državljana Angela Francisca Brearda, obsojenega na smrt zaradi umora. S tem so ZDA prekršile Dunajsko konvencijo o kunzularnih odnosih, podpisano leta 1963, ki tujim državljanom zagotavlja pravico do navzočnosti njihovega konzularnega predstavnika med sojenjem.
Erdemović obsojen na pet let zapora
05. 03. 1998 10.58
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji s sedežem v Haagu je danes bosanskega Hrvata, sicer pripadnika vojske bosanskih Srbov, Dražena Erdemovića obsodilo na pet let zapora zaradi sodelovanja v množičnem poboju muslimanskih civilistov v Srebrenici julija 1995.
Spor s Slovaško bo Madžarsko stal milijardo dolarjev
19. 01. 1998 10.11
Rešitev spora s Slovaško glede jezu na Donavi bo Madžarsko finančnega ministrstva stal najmanj milijardo dolarjev, in sicer ne glede na to, če bosta državi o tem vprašanju dosegli sporazum ali ne. Mednarodno sodišče v Haagu je septembra lani razsodilo, da sta obe strani prekršili sporazum iz leta 1997 o izkoriščanju vodnega potenciala Donava. Madžarska je po mnenju sodišča sporazum tako kršila s tem, da se je enostransko umaknila iz projekta, Slovaška pa zato, ker je projekt nadaljevala in samovoljno spremenila tok reke v delu, ki razmejuje obe državi. Haaško sodišče je državama tudi naložilo, da nadaljujeta pogovore in dosežeta cilje, ki sta si jih zastavili v izvirnem sporazumu, kot tudi, da skupno izkoriščata jez. V zadnjem krogu pogovorov, ki je minuli teden potekal v Bratislavi, je bil dosežen precejšen napredek, po ocenah madžarskega finančnega ministrstva pa bi sporazum lahko dosegli do 25. marca letos, kot je določilo tudi haaško sodišče. Projekt skupnega izkoriščanja hidroenergije Donave sta Madžarska in Slovaška sklenili 1997. Pod pritiskom okoljevarstvenih organizacij je Madžarska dela na svojem delu jezu ustavila leta 1989, iz projekta pa se je umaknila po padcu komunistične oblasti leta 1992.
Še enkrat postopek proti Erdemoviću
14. 01. 1998 10.11
Sodišče Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo danes prvič začelo postopek na drugi instanci. Bosanski Hrvat Dražen Erdemović, ki je bil že obsojen, se bo lahko ponovno zagovarjal kot kriv ali nedolžen. Na prvem procesu pred dvema letoma je priznal krivdo. Sodniki so ga takrat obsodili na desetletno zaporno kazen, na katero pa se je njegov odvetnik pritožil. Po skoraj enoletni preiskavi je prizivno sodiše minuli oktober odločilo, da je Erdemović krivdo priznal prenagljeno in da je bil pri tem nezadostno obveščen. Zato bo imel danes možnost, da priznanje prekliče. Če bo to storil, bo proti njemu stekel nov proces.
Mednarodno haaško sodišče umaknilo obtožnice proti štirim Hrvatom
19. 12. 1997 14.26
Mednarodno sodišče za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, v Haagu je danes zaradi "pomanjkanja dokazov" umaknilo obtožnico proti štirim Hrvatom iz Bosne in Hercegovine, ki so bili na spisku osumljencev.