sodiščih
Deset let vrhovnega sodišča
22. 06. 2001 00.00
Vrhovno sodišče je po organizaciji in delu primerljivo z vrhovnimi sodišči držav Evropske unije, vstop Slovenije v omenjeno evropsko družino pa bo vrhovno sodišče pričakalo pripravljeno in prilagojeno za uporabo prava Evropske unije, je na današnji slovesni občni seji v počastitev 10. obletnice vrhovnega sodišča poudaril predsednik sodišča Mitja Deisinger. Ob tem je izrazil skupno željo sodnikov, da bi jim s trdim delom uspelo odpraviti zaostanke na sodiščih in zagotoviti sojenje v razumnem roku, s čimer bi okrepili pravno državo, vladavino prava in enakost pred zakonom. Slovesnosti so se poleg predstavnikov sodne veje oblasti udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, predsednik ustavnega sodišča Franc Testen, predsednik državnega zbora Borut Pahor in minister za pravosodje Ivan Bizjak.
Zaključek procesa proti Levstiku
14. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je z zaključnimi govori tožilstva in obrambe končalo glavno obravnavo zoper Vinka Levstika, obtoženega dveh kaznivih dejanj vojnega hudodelstva. Levstikova odvetnika sta izpostavila predvsem spornost procesa, ki je po njunem mnenju nepravičen, totalitaren in politično naravnan. "Danes je pred sodiščem Vinko Levstik, nekdanji domobranec, jutri pa bo lahko Vinko Levstik, nekdanji partizan, v obeh primerih pa bi ravnal enako," je obtožbe na svoj in na račun tožilstva s strani obrambe zavrnil višji državni tožilec Janez Šinkovec. Izrek sodbe bo jutri ob 14. uri
Bizjak na Slovaškem
05. 06. 2001 00.00
Slovenski pravosodni minister Ivan Bizjak, ki je na obisku v Slovaški republiki, se je srečal s kolegom Janom Čarnogurskyjem. Ministra Čarnogursky in Bizjak sta se strinjala, da sodelovanje na področju pravosodja, predvsem med posameznimi pravosodnimi organi, obeh držav poteka zgledno in brez odprtih vprašanj. Glede na podobnost in primerljivost pravosodnih sistemov obeh držav in na podobno problematiko dela obeh ministrstev sta soglašala v oceni o potrebi in možnostih okrepljenega sodelovanje med pravosodnima ministrstvoma.
Sodni zaostanki niso posebnost
01. 06. 2001 00.00
Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar se je skupaj z Boštjanom Tratarjem z ministrstva za pravosodje in diplomatko Ondino Blokar s slovenskega veleposlaništva pri ZN v New Yorku udeležil konference Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), na kateri med drugim posebna delovna skupina pripravlja modelno zakonodajo s področja pomiritve in posredovanja pri reševanju sporov. Zalar je v pogovoru dejal, da se Slovenija, ki je v UNCITRAL opazovalka, konference udeležuje ker še nima nobene razvite oblike alternativnega reševanja sporov s katerimi je "absolutno" preobremenjena. Zalar se je v New Yorku srečal tudi z generalnim konzulom Andrejem Podvršičem, s katerim sta se dogovorila o projektu izobraževalne prakse slovenskih sodnikov na prvostopenjskih sodiščih v New Yorku, kjer bi se seznanili z različnimi programi alternativnega poravnavanja sporov.
Reševanje sodnih zaostankov
20. 05. 2001 00.00
Uvajanje alternativnega reševanja sporov s posredovanjem in odpravljanje sodnih zaostankov sta vzporedna procesa, saj brez učinkovitega sodnega varstva strank, ki imajo interes za zavlačevanje postopka, ni mogoče motivirati za hitrejše in cenejše posredovanje pri razreševanju sporov. Kljub temu, da je pravna podlaga za posredovanje pri reševanju sporov obstajala že doslej, stranke za to možnost niso pokazale velikega interesa. Nova ureditev bo stranke za alternativne oblike reševanja sporov poskušala motivirati predvsem z načinom plačevanja stroškov ter sistemom tarif, sistem poravnavanja in arbitraže pa bo imel pravo težo šele takrat, ko bo sodno varstvo tekoče in učinkovito, je povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Hinko Jenull.
Slabše življenjske razmere
23. 04. 2001 00.00
"Ne glede na to, da se po uradnih podatkih zmanjšuje brezposelnost in se povečuje število aktivnega prebivalstva, se delovne in življenjske razmere zaposlenih na Celjskem poslabšujejo," je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik celjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Ladislav Kaluža. Opozoril je tudi, da je delo sindikata poleg prisilnih poravnav lani zaznamovalo tudi kar nekaj stečajev in ugotavljanje preseženih delavcev. "V letu 2000 smo celjski svobodni sindikati pravno pomoč nudili 3446 delavcem, na sodiščih pa smo sodelovali v 88 primerih. Kot posledica slabih gospodarskih razmer smo pravno spremljali 10 stečajev, pet prisilnih poravnav ter eno likvidacijo. Za 2480 naših članov pa smo vložili vse terjatve," je še dejal Kaluža.
Bizjak o ukrepih za zmanjševanje sodnih zaostankov
18. 04. 2001 00.00
Sodni zaostanki na slovenskih sodiščih se zmanjšujejo že tretje leto zapored, kar je tudi posledica boljše učinkovitosti sodnikov. Stanje sodišč po Sloveniji pa je zelo različno, zato se bodo na ministrstvu za pravosodje reševanja težav lotili s celovito analizo stanja na posameznih sodiščih. V pogovorih s predsedniki sodišč z večjimi težavami bodo poskušali izboljšati učinkovitost manj storilnih sodišč, prizadevali pa si bodo tudi za boljšo organizacijo sodišč. "Vse nerešene zadeve lahko rešijo le sodniki sami," je na današnji novinarski konferenci povedal minister za pravosodje Ivan Bizjak, ki je v prizadevanju za boljše nagrade sodnikov, ki bodo sodelovali pri projektu Herkules, tudi podprl predsednika vrhovnega sodišča Mitjo Deisingerja, ki se s predlogom poslancev o 15-odstotnem pavšalnem dodatku k plači ne strinja.
Sodniki zahtevajo dodatno plačilo
17. 04. 2001 00.00
Predsednik Vrhovnega sodišča Mitja Deisinger je na današnji novinarski konferenci znova opozoril na vse bolj perečo problematiko pomanjkanja denarja na sodiščih. Sodniki namreč opozarjajo, da jih bo treba, zlasti za odpravljanje zaostankov, ki so glavni problem našega sodstva, dodatno plačati.
Uspešni pogovori v Avstriji
07. 03. 2001 00.00
Zunanja ministra Slovenije in Avstrije sta na Dunaju podpisala dvostranski sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb. Najpomembnejši napredek so dosegli pri vprašanju kulturnega sporazuma, kjer so natančno določili nemškogovorečo skupino v Sloveniji. Sporazum je tako pripravljen za podpis in pomeni pomembno osnovo za reševanje drugih odprtih vprašanj. Ministra pa sta se tudi dogovorila za potek konference v Sloveniji, na kateri bodo strokovnjaki preučili težavna vprašanja iz časa druge svetovne vojne in po njej.
Pantani odstopil
02. 03. 2001 00.00
Italijanski kolesarski šampion ter zmagovalec francoskega Toura in italijanskega Gira, Marco Pantani, je tako kot lani tudi letos predčasno odstopil na dirki po Valenciji. Pantani je svoj nastop končal v tretji od petih etap. Po poročanju njegovega moštva je Pantani, ki ima v zadnjem času zaradi dopinga precej opravka na domačih sodiščih, odstopil zaradi bronhitisa. Pantani očitno trenutno ni v pravi formi, saj je bil na dirki trenutno šele 134. in je za vodilnim Nizozemcem Michaelom Boogerdom zaostajal 38 minut.
Bizjak na obisku v Kopru
02. 02. 2001 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak in državni sekretar na ministrstvu Karl Erjavec sta se v Kopru srečala s predsedniki sodišč z območja Višjega sodišča v Kopru, z vodjo koprskega Višjega državnega tožilstva ter vodji okrožnih državnih tožilstev v Kopru in Novi Gorici. Gosta sta se seznanila s stanjem na tamkajšnjih sodiščih in problemi, s katerimi se soočajo predstavniki sodne veje oblasti. Sogovorniki so izpostavili problem reševanja zaostankov v sodstvu, dotaknili pa so se tudi vloge pristojnega ministrstva pri reševanju nekaterih težav s spremembami zakonodaje ali pa z ukrepi na področju pravosodne uprave in logistike.
Misija EU zaključila obisk
19. 01. 2001 00.00
Misija EU za področje pravosodja in notranjih zadev danes končuje petdnevni obisk v Sloveniji, med katerim je pregledala usposobljenost institucij za izvajanje unijinega pravnega reda na celotnem področju, ki zajema nadzor državne meje, migracije, azil, vizno politiko, organiziran kriminal, policijsko sodelovanje in mednarodno-pravno pomoč. O obisku bo misija, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic in predstavniki Evropske komisije, pripravila poročilo, ki bo služilo kot podlaga za nadaljnjo tehnično pomoč EU Sloveniji na tem področju, slovenska stran pa od njega pričakuje predloge za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
Reševanje zaostankov in sprejem zakonodaje
30. 12. 2000 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak je z delom svojih predhodnikov zadovoljen, saj meni da je harmonizacija naše zakonodaje z evropsko potekala tekoče, začeli pa so se tudi programi za reševanje sodnih zaostankov. Med prednostne naloge svojega ministrovanja uvršča sprejem zakona o lastninskopravnih razmerjih, obligacijskega zakonika, zakona o prekrških, zakona o brezplačni pravni pomoči ter spremembe zakonov o odvetništvu in varstvu osebnih podatkov. Skrajšati želijo čakalne dobe na državni pravniški izpit, v štirih letih pa nameravajo doseči tudi tekočo obravnavo zadev na vseh sodiščih, je dejal Bizjak.
Minister Bizjak priredil sprejem
19. 12. 2000 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak je v ponedeljek na Brdu pri Kranju priredil sprejem za pravosodne organe in v nagovoru med drugim poudaril, da bo v svojem mandatu skušal uveljaviti ključna načela, kot so spoštovanje človekovih pravic in načel pravne države, spoštovanje delitve oblasti in neodvisnosti sodnikov. Minister se je navzočim zahvalil za dosedanje delo ter poudaril, da sta ugled in javna podoba pravosodnih organov odvisna zlasti od uspešnosti njihovega dela, od korektnosti in poštenosti odločanja ter od učinkovitosti in kakovosti delovanja.
Sodni red posegel v sodne zaostanke
17. 12. 2000 00.00
Po spremenjenem in dopolnjenem sodnem redu, ki je stopil v veljavo, je spremenjena definicija sodnega zaostanka. To po novem namreč ni več vsaka nerešena zadeva, ki čaka na obravnavo na sodišču, ampak samo tista zadeva, ki ni rešena v določenem roku. Poleg tega novi sodni red uvaja spremenjeno uradno izkaznico sodnikov in sodnega osebja, sodišča pa bodo postala tudi nekoliko bolj državotvorna, saj bodo na sodiščih vedno visele slovenske zastave, sodišča pa bodo opremili tudi z napravami za nadzor dogajanja na sodišču. Z definiranjem sodnega zaostanka se bo slovensko sodstvo lahko pokazalo v navidezno precej boljši luči kot do sedaj. Okrožno sodišče v Ljubljani bo imelo tako zaostanke samo še na pravdnem oddelku, pa še ti bodo minimalni.
Bush prejema čestitke
14. 12. 2000 00.00
Šestintrideset dni po volitvah za 43. ameriškega predsednika, kar štirih štetjih glasovnic na Floridi in pravnih sporih na pristojnih sodiščih je demokratski kandidat Al Gore priznal poraz in svojemu tekmecu Georgu Bushu mlajšemu čestital za zmago. Bush je kmalu zatem v zmagoslavnem govoru v Austinu poudaril, da se bo zavzemal za dobro vseh Američanov.
Pomen porotniškega sojenja se manjša
09. 12. 2000 00.00
Pomen porotniškega sojenja se pri nas zadnja leta zaradi sprememb zakonodaje zmanjšuje. Od uveljavitve zakona o sodiščih leta 1994 je njihovo sodelovanje v sodnih senatih omejeno le na okrožna sodišča, pa tudi tam je za nekatera vprašanja pristojen sodnik posameznik in ne senat, v katerem so prisotni tudi sodniki porotniki.
Nadaljevanje pravnega dvoboja
28. 11. 2000 00.00
Boj za izbiro naslednjega predsednika ZDA med Demokratsko in Republikansko stranko se je včeraj na floridskih sodiščih nadaljeval brez kakšnih posebnih dobrih ali slabih novic za eno ali drugo stran.
Bush potrjen za zmagovalca
27. 11. 2000 00.00
Državna sekretarka Floride Katherine Harris je dve uri in pol po izteku roka za oddajo rezultatov ročnega preštevanja glasov za zmagovalca predsedniških volitev na Floridi po pričakovanju potrdila republikanskega kandidata guvernerja Teksasa Georga Busha mlajšega. Harrisova je sprejela le rezultate ročnega preštevanja glasov iz volilnega okrožja Broward in nekaterih manjših, pri čemer je Bush po uradnih podatkih na Floridi dobil skupaj 2,912.790 glasov, kandidat demokratske stranke Al Gore pa 2,912.253 glasov. Uradna razlika znaša 537 glasov za Busha. Takoj po potrditvi rezultatov se je v Washingtonu pojavil pred kamerami podpredsedniški kandidat demokratov Joseph Lieberman in napovedal nadaljevanje boja za Florido. V Palm Beachu so sicer le pol ure pred uradno razglasitvijo rezultatov - v ponedeljek ob pol dveh zjutraj po srednjeevropskem času - dokončali preštevanje nekaj tisoč spornih glasovnic iz strojnega štetja, vendar jih je Harrisova zavrnila, ker niso bili oddani do 23. ure po srednjeevropskem času v nedeljo.
Vse manjši sodni zaostanki
01. 11. 2000 00.00
Na slovenskih sodiščih je bilo konec letošnjega junija 543.916 vseh nerešenih zadev, kar pomeni štiriodstotno zmanjšanje glede na enako obdobje lani. Poročilo o napredku pri reševanju sodnih zaostankov, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje, slovenska vlada pa ga je obravnavala 28. septembra, kaže, da na vseh sodiščih upada število nerešenih pomembnejših zadev. Lani se je v primerjavi z letom 1998 število teh nerešenih zadev zmanjšalo za štiri odstotke. Bistveno večje zmanjšanje, in sicer 8,6-odstotno, pa je glede na enako obdobje lani zabeleženo v letošnjem prvem polletju, ko je konec junija na sodiščih ostalo 184.796 nerešenih pomembnejših zadev. Še večje pa je zmanjšanje teh zadev v letošnjem prvem polletju v primerjavi s koncem leta 1998, saj se je število nerešenih pomembnejših zadev na vseh slovenskih sodiščih zmanjšalo za 12 odstotkov.
Podravci napovedujejo tožbe
19. 09. 2000 00.00
Če bodo podjetja v postopkih prisilne poravnave v zvezi z odpravninami upoštevala mnenje ministra za zakonodajo Toneta Jerovška, bodo Svobodni sindikati v Podravju pravico delavcev do odpravnine uveljavljali s tožbami na sodiščih, saj so prepričani, da je mnenje ministra za zakonodajo zmotno, je na novinarski konferenci povedala sekretarka Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov v Podravju in državna svetnica s strani delojemalcev Vekoslava Krašovec.
Dražje iskanje pravice
23. 08. 2000 00.00
Danes je začela veljati novela zakona o sodnih taksah. Z njo se zvišujejo takse v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, znižujejo pa se denimo takse v zadevah socialnega varstva. Državni svet pa je zaradi povišanja taks v gospodarskih sporih napovedal pritožbo na ustavno sodišče.
Zeleni za spremembo zakona
18. 07. 2000 17.47
Tik pred poletnimi počitnicami v avstrijskem parlamentu je poslanka avstrijskih Zelenih Terezija Stoisits vložila predlog spremembe avstrijskega zakona o narodnih manjšinah iz leta 1976. Stoisitseva predlaga, da naj bi odpravili sedanjo 25-odstotno določilo kot pogoj za uporabo jezika manjšine v uradnih in na krajevnih tablah.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Končali so se Dnevi slovenskega sodstva
13. 06. 2000 14.21
Z vmesnim poročilom o dejavnosti Slovenskega sodniškega društva (SSD) so se končali Dnevi slovenskega sodstva, ki so letos potekali na temo Normativne spremembe na področju sodstva v Republiki Sloveniji. Kot je povedal predsednik SSD Aleš Zalar, je bila v enoletnem obdobju dejavnost SSD usmerjena predvsem v delovanje na zakonodajnem področju. Predstavniki društva so sodelovali v delovnih skupinah za pripravo zakonov o sodiščih, o sodniški službi in o notariatu pri ministrstvu za pravosodje. Poleg sodelovanja predstavnikov društva na vseh sejah odbora DZ za notranjo politiko in pravosodje je Zalar posebej uspešno ocenil sodelovanje v zvezi z amandmiranjem proračuna sodišč za leto 2000 in s spremembami ter dopolnitvami zakona o sodiščih.
Sodniško društvo zadovoljno
22. 05. 2000 19.01
Izvršilni odbor Slovenskega sodniškega društva (SSD) je na seji obravnaval delovni osnutek novele zakona o sodniški službi. Kot je na novinarski konferenci po omenjeni seji povedal predsednik društva Aleš Zalar, je besedilo novele večinoma usklajeno s stališči društva, saj so pri njegovem nastajanju pomembno sodelovali. Pripombe oziroma predloge je izvršilni odbor tako danes imel predvsem glede možnosti dodelitve sodnikov in disciplinskega postopka. Po Zalarjevih besedah je namreč izvršilni odbor precej razpravljal o tem, v kolikšni meri, če sploh, dopustiti možnost sodnikove premestitve brez njegovega soglasja za daljše obdobje. Za društvo je edini sprejemljiv model uvedba posebnih sodniških mest, t.i. ''letečih sodnikov''. Kot je pojasnil Zalar, gre za posebna mesta pri okrajnih sodiščih, za katera je mogoče kandidirati. S tem pa sodnik vnaprej pristane, da bo v določenem časovnem obdobju v skladu s potrebami premeščen na različna sodišča.
Bizjak o delu sodišč
21. 03. 2000 21.57
Težave, ki spremljajo uveljavljanje človekovih pravic, so posledica slabega delovanja države, je kot uvod v razpravo o letnem poročilu varuha človekovih pravic za leto 1998 dejal Ivo Bizjak. Poslanci, ki so bili s poročilom razmeroma zadovoljni, pa so kot največjo slabost izpostavili prav področje pravosodja.
Gaspari predstavil poročilo Fiasa
16. 03. 2000 09.37
Minister za finance Mitja Gaspari je v New Yorku na sedežu LBS banke tamkajšnji slovenski poslovni skupnosti predstavil poročilo Fiasa, skupnega svetovalnega oddelka Svetovne banke in Mednarodne finančne korporacije, ki je izdelal analizo pogojev za vlaganja tujih podjetij v Slovenijo, v katero je vključil predloge za odpravo administrativnih in drugih ovir. Ministrstvo za finance je analizo naročilo lansko jesen, izdelano pa je bilo letos februarja. Po Gasparijevih besedah je potrebna večja razpršenost tujih naložb v Sloveniji, pri čemer je ameriški kapital dobrodošel, saj bi do sodelovanja prišlo iz čistih ekonomskih razlogov, brez političnih implikacij. Za privabljanje tujega kapitala pa bo potrebno odpraviti ovire, ki jih poročilo Fiasa podrobno opredeljuje.
Zaključek konference Pakta stabilnosti
02. 03. 2000 13.48
V Budimpešti se zaključuje dvodnevna konferenca Pakta stabilnosti za JV Evropo o neodvisnosti sodstva kot jamstvu stabilnosti v tem delu Evrope. Slovenijo na konferenci zastopajo podpredsednica sodnega sveta Maja Tratnik, predsednik Slovenskega sodniškega društva Aleš Zalar in sodnik vrhovnega sodišča Marko Šorli, je danes sporočilo tajništvo Slovenskega sodniškega društva.