sodišču
Dienstbier predlaga imuniteto za Miloševića
04. 10. 2000 00.00
Posebni poročevalec ZN za človekove pravice na območju Balkana Jiri Dienstbier je v pogovoru za britanski BBC predlagal, da bi dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću zagotovili imuniteto pred kazenskim pregonom v zameno za njegov umik z oblasti. Dienstbier je sicer priznal, da njegov predlog vzbuja moralne zadržke, vendar bi bil po njegovem mnenju miren Miloševičev odhod bolj ugoden za srbski narod kot pa morebitna obsodba dosedanjega predsednika ZRJ na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Stavkovni val v Srbiji se je medtem razširil tudi na službo, ki posreduje informacije po telefonu, je poročal beograjski radio B2
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Sojenje v Zagrebu preloženo
03. 10. 2000 00.00
Na zagrebškem občinskem sodišču so na 17. oktober preložili za danes
Napster na zveznem sodišču v San Franciscu
03. 10. 2000 00.00
Glasbena borza za izmenjavo datotek z glasbo Napster se pred zveznim sodiščem v San Franciscu v Kaliforniji bori za svoj obstoj. Ob današnjem začetku sodnega procesa je vplivno Združenje ameriške glasbene industrije zaradi kršitve avtorskih pravic zahtevalo takojšen umik spletne strani Napsterja.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
ZDA z EU dosegle pomemben dogovor
01. 10. 2000 00.00
ZDA in Evropska unija so včeraj dosegle dogovor o odlogu štiri milijarde dolarjev vrednih gospodarskih sankcij proti ZDA v trgovinskem sporu zaradi neusklajenosti v obdavčitvi nekaterih ameriških izvoznih podjetij s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ob polnoči bi se namreč iztekel rok, ko bi morale ZDA svojo davčno zakonodajo uskladiti s pravili WTO, v skladu z današnjim dogovorom pa bo ameriški kongres imel za uskladitev zakonodaje čas do 1. novembra. EU se je tudi strinjala, da ne bo uvedla nobenih kazni dokler sodišče WTO v Ženevi ne bo ugotovilo, ali je nova ameriška davčna zakonodaja v skladu z mednarodno. Gre sicer za največji trgovinski spor, ki so ga ZDA izgubile na sodišču v Ženevi, ki je presodilo, da davčne olajšave ameriškim izvoznim podjetjem niso v skladu s pravili WTO.
SKB odpira transakcijske račune
29. 09. 2000 00.00
1. oktobra 2000 se bo začel prenos plačilnega prometa na SKB banko še za 370 podjetij iz prvega operativnega načrta. V nadaljevanju bodo tudi ostala podjetja postopno, v preostalih šestih kvartalih, prenesla plačilni promet na SKB banko. V tednu od 2. do 8. oktobra 2000 bo banka v izvajanje plačilnega prometa vključila še nadaljnjih osem podjetij. Od 11. septembra do danes je preko SKB banke plačilni promet že začelo izvajati deset podjetij, ki so pri tej banki odprla transakcijski račun. Med njimi sta tudi dve novoustanovljeni.
Dva kandidata za ustavnega sodnika
29. 09. 2000 00.00
Na poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje predlogov možnih kandidatov za eno prosto mesto sodnika ustavnega sodišča sta se prijavila dva kandidata, in sicer poslanec ZLSD in redni profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti Ciril Ribičič in okrožni sodnik svetnik iz Maribora Božidar Merc.
Liam Gallagher in Patsy Kensit sta se ločila
28. 09. 2000 00.00
Član britanske skupine Oasis Liam Gallagher in igralka Patsy Kensit sta se minuli konec tedna ločila na londonskem sodišču. Britanski rumeni tisk je pisal, da Gallagher ni ugovarjal igralkini zahtevi za ločitev, ki naj bi bila posledica pevčevega nespametnega vedenja. Gallagher je sprejel tudi odločitev sodišča, da bo moral plačevati preživnino za eno leto starega sina Lennona. Zakon pevca in igralke je trajal tri leta, in sicer do začetka julija letos, zdaj pa imata oba nove partnerje. Liam Gallagher ima razmerje s pevko skupine All Saints Nicole Appleton, Patsy Kensit pa z igralcem Jamiejem Foremanom.
Air France toži Continental Airlines
27. 09. 2000 00.00
Francoski letalski prevoznik Air France je na francoskem trgovinskem sodišču zaradi povzročitve nesreče nadzvočnega letala concorde vložil tožbo proti ameriškemu prevozniku Continental Airlines. Tožbo Air France utemeljuje s tem, da naj bi kovinska ploščica na vzletni stezi pariškega letališča z letala DC-10 Continental Airlinesa 25. julija povzročila nesrečo letala concorde, v kateri je umrlo 113 ljudi. Air France in njena zavarovalnica bosta Continental Airlines tožili pred pristojnim trgovinskim sodiščem v Pontoiseu, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala tiskovna predstavnica družbe Air France. Tožba je osnovana na členu L 141-2 zakona o civilnem letalstvu, v katerem je zapisano, da je prevoznik popolnoma odgovoren za vse delce, ki odpadejo z njegovega letala, je še dodala. Tožbo so na sodišču vložili že pred časom, datum razprave pa še ni znan.
Prisegli novi sodniki
27. 09. 2000 00.00
Pred predsednikom DZ Janezom Podobnikom sta zaprisegla dva novoimenovana sodnika in sodnica, in sicer okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Brežicah Marija Vrisk, okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani Marjan Pogačnik in okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Lendavi Aleksander Kranfogel.
Microsoftova zmaga na vrhovnem sodišču
26. 09. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je danes sprejelo argumente enega največjih svetovnih proizvajalcev računalniške opreme Microsoft in zavrnilo zaslišanje podjetja v zvezi s protimonopolno tožbo. Vrhovno sodišče je razsodilo, da mora primer najprej preučiti prizivno sodišče, kar pomeni, da se bo sodni postopek lahko vlekel še leta.
Izteka se rok za zbiranje kandidatur
26. 09. 2000 00.00
Opolnoči se bo iztekel že drugi, tokrat 60-dnevni rok za zbiranje predlogov kandidatov za prosto mesto ustavnega sodnika. Poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje kandidatur je bil v uradnem listu objavljen 28. julija. Na ustavnem sodišču se bo namreč s 30. septembrom spraznilo mesto ustavnega sodnika, saj je sodnica ustavnega sodišča Miroslava Geč-Korošec zahtevala, da se jo zaradi odhoda v pokoj predčasno in z omenjenim dnem razreši s te funkcije. Na mesto ustavne sodnice je Miroslava Geč-Korošec nastopila 9. januarja 1998, v devetčlanskem ustavnem sodišču pa je nadomestila ustavnega sodnika Janeza Šinkovca. Mandat bi se ji iztekel leta 2007.
Suharta prepeljali v bolnišnico
23. 09. 2000 00.00
Nekdanjega indonezijskega predsednika Suharta so danes prepeljali v bolnišnico, da bi tam opravili zdravstvene preglede, ki jih je ukazalo sodišče.
Šestnajsletnika obsodili zaradi vdorov v računalniške sisteme
22. 09. 2000 00.00
Na sodišču v ameriškem mestu Miami so včeraj nekega šestnajstletnika obsodili na šest mesecev zapora, ker je vdrl v mreže ameriškega obrambnega ministrstva, ameriške agencije za vesolje (NASA) in v zasebni strežnik, so danes sporočili iz ameriškega pravosodnega ministrstva. Šestnajstletnik, ki je na internetu uporabljal ime cOmrade, je od avgusta do oktobra 1999 večkrat vdrl v omrežje Agencije za znižanje stopnje nevarnosti (DTRA), ki je del ameriškega obrambnega ministrstva, in zlorabil več deset gesel. Vdrl je tudi v računalnik zasebnega uporabnika v Virginiji, in prestregel približno 3300 sporočil po elektronski pošti. Junija 1999 je cOmrade vdrl v 13 računalnikov centra agencije NASA za polete v vesolje v mestu Huntsville v ameriški zvezni državi Alabama in z njih snel različne programe v skupni vrednosti 1,7 milijona dolarjev. Sistem centra zaradi vdorov v omrežje ni deloval 21 dni, zaradi česar je nastala škoda, ki jo ocenjujejo na 41.000 dolarjev.
Proces Lockerbie se nadaljuje
21. 09. 2000 00.00
Na sojenju v procesu Lockerbie proti domnevnima libijskima teroristoma, ki poteka v nizozemskem oporišču Camp Zeist, je obramba danes ostro obsodila ameriško osrednjo obveščevalno agencijo CIA, češ da je sodišču prikrivala pomembne dokumente, ki bi lahko spremenili potek sojenja. Po mnenju obrambe je CIA zdržala pomembne podatke o Abdulu Mažidu Giaki, članu libijske tajne službe, ki je ključna priča v procesu. Iz tajnih dokumentov, ki naj bi jih CIA skrivala, naj bi bilo med drugim razvidno, da ključna priča ni ničesar vedela o kovčku, v katerem je bila bomba in da eden od obtoženih sploh ni bil član libijskih varnostnih sil, kot je navedeno v obtožnici.
Potekel rok za vložitev kandidatnih list
21. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.
Tevž se je pritožil na sodbo vrhovnega sodišča
18. 09. 2000 00.00
Ker je vrhovno sodišče v senatu na prvi stopnji prejšnji teden zavrnilo kot neutemeljeno tožbo prejšnjega predsednika uprave Telekoma Slovenije Petra Tevža, ki jo je prek ljubljanskega odvetnika Stojana Zdolška v upravnem sporu vložil zoper slovensko vlado zaradi razrešitve in imenovanja novega predsednika Telekomove uprave, se je Peter Tevž danes zoper takšno sodbo vrhovnega sodišča pritožil.
Haaško sodišče na obisku
18. 09. 2000 00.00
Trije sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) bodo jutri začeli tridnevni uradni obisk na Hrvaškem. Njihov obisk po besedah predstavnikov urada haaškega sodišča v Zagrebu ni povezan s primeri, ki so trenutno v obravnavi na sodišču v Haagu, temveč bodo trije sodniki predstavili delo in izkušnje sodišča. Sodniki, ki bodo obiskali Hrvaško, so člani sodnega sveta, ki bo vodilo sojenje Hrvatoma Mladenu Naletiliću in Vinku Martinoviću, ki sta obtožena vojnih zločinov na območju Mostarja.
V Beogradu začetek famoznega sojenja
18. 09. 2000 00.00
Na beograjskem okrožnem sodišču se je danes dopoldne začelo "sojenje" predsednikom ZDA, Velike Britanije, Nemčije in Francije, posameznim ministrom teh držav, nekdanjemu generalnemu sekretarju zveze NATO Javierju Solani in nekdanjemu glavnemu poveljniku enot zahodnega zavezništva Wesleyu Clarku.
Peterletova srečanja v New Yorku
14. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je drugi dan obiska ZDA v New Yorku ob robu zasedanja 55. generalne skupščine OZN med drugim sestal z zunanjim ministrom Turčije, skupaj z zunanjimi ministri še treh naslednic nekdanje SFRJ pa še s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom in z zunanjo ministrico Južne Afrike. Udeležil se je tudi zajtrka in kosila, ki ju je kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy priredil v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in človekovi varnosti, ter ob koncu dneva še sprejema, ki ga je v njegovo čast pripravil Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku, kjer se je srečal s Slovenci v New Yorku.
Prepovedani dve neonacistični organizaciji
14. 09. 2000 00.00
Nemška vlada je danes prepovedala dve neonacistični organizaciji. Gre za nemško vejo mednarodne organizacije Blood and Honour (Kri in čast) in njen podmladek, White Youth (Bela mladina). Po mnenju nemških notranjih služb organizacija Blood and Honour krepi svoj vpliv v nemških neonacističnih krogih.
Začetek sojenja v primeru Zdenex
11. 09. 2000 00.00
Danes se je na okrožnem sodišču v Mariboru začelo zelo odmevno sojenje v primeru Zdenex. Obtožnica bremeni lastnika in vodilna človeka Zdenexa, zakonca
ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.
Obtoženi Hrvat se je predal
07. 09. 2000 00.00
Preiskovalnemu sodniku sodišča v Mostarju se je danes predal Erhad Poznič, eden od petih mostarskih Hrvatov, proti katerim je vložena obtožnica zaradi suma sodelovanja pri vojnih zločinih in zločinih proti civilistom in vojnim ujetnikom, so sporočili iz ministrstva za notranje zadeve hercegovsko-neretvanske županije. Poznič je eden od petih obtoženih mostarskih Hrvatov, za katerimi je notranje ministrstvo hercegovsko-neretvanske županije razpisalo tiralico. Ministrstvo je ostale obtožence pozvalo, naj sledijo Pozniču in se predajo pravosodnim organom. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je županijskemu sodišču v Mostarju predalo pristojnosti nad temi petimi obtoženci.
Grožnje hrvaškemu predsedniku Mesiću
02. 09. 2000 00.00
Hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću je neka doslej neznana skrajna skupina, imenovana Hrvaška revolucionarna bratovščina, zagrozila z bombnim napadom. Grozilni faks naj bi v urad predsednika prispel minuli teden, le dan po atentatu na pričo haaškega sodišča Milana Levarja, ki je razkril hrvaške vojne zločine in obtoževal visoke hrvaške častnike, da so pripravili številne likvidacije Srbov v Gospiću. Predsednik Mesić sicer velja za odločnega zagovornika hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Starši obiskali zaprta Nizozemca
31. 08. 2000 00.00
Starši dveh Nizozemcev, ki sta bila aretirana prejšnji mesec in so ju obtožili, da sta načrtovala umor jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, so v sredo prvič obiskali svoja sinova, vendar po obisku niso hoteli dajati izjav. Odvetnik Vladimir Petrović, ki zastopa Nizozemca je dejal, da so prizadeti, vendar je drugače vse v redu. Po diplomatskih virih družini dveh drugih hkrati zaprtih Nizozemcev še vedno čakajo na jugoslovansko vizo.
Clinton brez pravniške licence
30. 08. 2000 00.00
Odvetniki ameriškega predsednika Billa Clintona so sodišču v prestolnici zvezne države Arkansas Little Rocku poslali pet strani dolg odgovor na obtožbe odbora za nadzor nad poklicnim obnašanjem pravnikov, ki namerava Clintonu odvzeti dovoljenje za opravljanje pravniškega poklica. Clinton je pravosodni izpit naredil v Arkansasu, kjer je bil nekoč guverner, izguba licence pa mu grozi zaradi laganja pod prisego o razmerju z nekdanjo pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky. Clintonovi odvetniki so prepričani, da je kazen z odvzemom licence pretirano ostra, nedopustno kaznovalna in brez presedana glede na okoliščine primera. Clinton se je o svojem razmerju zlagal januarja leta 1998, ko so ga zasliševali odvetniki Paule Jones, ki ga je tožila zaradi spolnega nadlegovanja. Njeni odvetniki so skušali Clintona ujeti v past in ga vprašali o razmerju z Monico Lewinsky, Clinton pa se je zlagal in razmerje zanikal. Sodnica v primeru Paule Jones ga je kasneje kaznovala z 90.000 dolarji globe, odboru pri vrhovnem sodišču Arkansasa pa naložila, da razišče, če ga je potrebno še dodatno kaznovati. Clinton bi sprejel ukor ali javno grajo, izguba pravniškega dovoljenja pa je po njegovem mnenju prehuda, saj naj njegova laž ne bi vplivala na primer Paule Jones. Sodnica Susan Weber Wright je njen primer kljub dokazanemu krivemu pričanju predsednika zavrnila, saj Jonesova ni uspela dokazati, da je v njenih obtožbah kaj resnice.
"Ljubimec" Hingisove ostaja v zaporu
29. 08. 2000 00.00
Dubravko Rajčević, 45-letni "ljubimec" švicarske teniške zvezdnice Martine Hingis, bo ostal v zaporu na Floridi, saj je odločno zavrnil možnost, da bi se svoje "velike ljubezni" izogibal na dolgo in široko več kot dve leti. Rajčevića so priprli 30. marca letos na teniškem turnirju v Key Biscaynu, po priloženi varščini tisoč ameriških dolarjev pa so ga takoj izpustili. Strast za številko ena ženske teniške lestvice WTA pa je bila za 45-letnega konstruktorja ladij hrvaškega rodu z avstralskim potnim listom vendarle prevelika, tako da so ga zaradi zalezovanja in pisanja ljubezenskih pisem z neprimerno vsebino 1. aprila vnovič priprli. Po mnenju sodnega izvedenca je Rajčević shizofrenik, kljub temu pa je okrožni sodnik mnenja, da je sposoben prisostvovati sojenju, ki je napovedano za 18. september. Ameriška zvezna država Florida je sicer zahtevala preložitev sojenja, ker čaka na odločitev prizivnega sodišča, ki bo podalo mnenje o možnem pričanju Hingisove prek satelitske povezave. Hingisova je že odklonila možnost, da bi zoper Rajčevića osebno pričala na sodišču, saj ima ravno v tem času veliko poslovnih dejavnosti.
Protestni shod krajanov pri Zrečah
28. 08. 2000 00.00
Danes ob 6. uri zjutraj se je na mirnem protestnem shodu v krajevni skupnosti (KS) Stranice v občini Zreče, pred tamkajšnjim kamnolomom, zbralo več kot 50 krajanov ter zaprlo vhod vanj. Po besedah podpredsednika KS Stranice Vladimirja Wravorja želijo s protestnim shodom opozoriti vodstvo celjske družbe Ingrad Gramata, ki je lastnik kamnoloma, da začne s takojšnjo ozelenitvijo ter sanacijo kamnoloma, ki se je v 28 letih z dveh hektarjev razširil že na 28 hektarjev površin. Krajani tudi zahtevajo, da se zmanjša moč razstreljevanja ter da se v vetrovnih dneh prekine z delom v kamnolomu, saj so veliko zapraševanje med drugim že zasledili tudi v Termah Zreče.