sodnikov
Novi sodniki haaškega sodišča
15. 03. 2001 00.00
Generalna skupščina OZN je sinoči izvolila oziroma potrdila 14 sodnikov Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki bodo zamenjali kolege, ki se jim mandat izteče letos novembra. Med 14 izvoljenci je le ena ženska, Florence Mumba iz Namibije, kar je izzvalo kar nekaj protestov, vrstili pa so se tudi pozivi k ukinitvi ICTY. Prednjačil je predstavnik Rusije, ki je ponovil stališče svoje države, da je sodišče pristransko do Srbov in nasploh nepotrebno. Mehika se je odpovedala sodelovanju, ker je po njenem mnenju ICTY nepotreben instrument mednarodnega prava.
Zmanjšane možnosti za razbitje Microsofta
28. 02. 2001 00.00
V Washingtonu se je pred sedemčlanskim zveznim prizivnim sodiščem končalo dvodnevno zaslišanje v pritožbi računalniškega podjetja Microsoft na odločitev nižjestopenjskega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je lansko poletje ukazal razbitje podjetja na dva dela. Argumenti odvetnikov Microsofta in odvetnikov pravosodnega ministrstva ZDA ter 19 zveznih držav, ki so vložile tožbo zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje, so se v ponedeljek vrteli okrog tehnično-pravnih vidikov, v torek pa predvsem okrog samega sodnika Jacksona. Microsoft se pritožuje, da je bil sodnik podjetju vseskozi sovražen in ni sprejemal nobenih argumentov obrambe.
UEFA zavrnila pritožbo Rome
27. 02. 2001 00.00
Evropska nogometna zveza (UEFA) je zavrnila pritožbo italijanskega prvoligaša AS Rome ter potrdila končni izid srečanja (0:1) osmine finala pokala UEFA med Liverpoolom in italijanskim klubom, s čimer so se otoški nogometaši uvrstili v četrtfinale.
Microsoft trdi, da ni oviral konkurence
27. 02. 2001 00.00
Odvetniki računalniškega podjetja Microsoft so pred sodniki zveznega prizivnega sodišča v Washingtonu odločno zagovarjali stališče, da Microsoft ni kršil protimonopolnih zakonov, zaradi česar je potrebna razveljavitev sodbe prvostopenjskega sodnika, ki je ukazal razbitje podjetja na dva dela. Odvetniki pravosodnega ministrstva in 19 zveznih držav, ki so se pridružile tožbi, pa so dokazovali nasprotno, oziroma, da je imel sodnik Thomas Penfield Jackson prav, ko je lani podal
Prva predsednica vrhovnega sodišča
15. 02. 2001 00.00
Srbija je danes, prvič v svoji zgodovini, dobila predsednico vrhovnega sodišča. Leposava Karamarković, ki jo je parlament izvolil za predsednico najvišje pravne instance v Srbiji, je ena izmed 16 sodnikov, ki so jim v času režima jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića odvzeli sodniški položaj. Karamarkovićeva je bila do julija 2001 sodnica vrhovnega sodišča. Sedanja oblast želi z obsežnimi kadrovskimi zamenjavami vzpostaviti pogoje za neodvisno delo sodišč.
Na zboru SVIZ sprejeti dve resolciji
13. 02. 2001 00.00
Zaposleni v šolah, vrtcih raziskovalni dejavnosti in kulturi bodo v začetku pomladi pred vladno palačo pripravili protestni shod. To odločitev je danes izglasovalo skoraj 700 sindikalistov, ki so se udeležili javne seje v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Konec konference v Stockholmu
30. 01. 2001 00.00
Dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Boj proti nestrpnosti, ki je bila uvod v svetovno konferenco proti rasizmu, ki bo septembra letos v Južnoafriški republiki, se je danes zaključila z govorom švedskega premiera Goerana Perssona. V okviru stockholmske konference sta danes generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in slovenski predstavnik, pravosodni minister Ivan Bizjak, v govorih poudarila pomen vzgoje mladih, predstavniki sodelujočih držav pa so sprejeli deklaracijo, v kateri se zavezujejo za boj proti vsem vrstam nestrpnosti. Bizjak se je v okviru predvidenih dvostranskih srečanj danes sestal s švedskim ministrom Thomasom Botctroemom ter latvijsko ministrico za pravosodje Ingrid Labiutsko, popoldne pa se bo sešel še s švedskim ombudsmanom Claesom Eklundom, so povedali v slovenski delegaciji.
KVIAZ podprl Kučanove kandidate
23. 01. 2001 00.00
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je brez razprav in glasu nasprotovanja (13:0) za odločanje na bližnjem zasedanju državnega zbora pripravila predlog predsednika države Milana Kučana za določitev treh kandidatov za sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice, izmed katerih bodo v Strasbourgu izvolili predstavnika, ki bo v omenjeni ustanovi naslednjih šest let predstavljal Slovenijo. Na listi kandidatov, o kateri bo DZ po napovedih odločal še ta teden so dr. Arne Mavčič, dr. Anton Perenič in dr. Boštjan M. Zupančič.
V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga
16. 01. 2001 00.00
V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.
Drnovšek o plačni politiki
08. 01. 2001 00.00
Do aktualnih vprašanj plačne politike se je opredelil tudi predsednik vlade Janez Drnovšek. Svoje stališče, ki so ga povzeli mediji, je predstavil kar na internetu, na spletni strani predsednika vlade. Drnovšek med drugim piše, da ne pristaja na pozive k nekakšnemu Thatcherjanskemu urejanju politike plač, ko naj bi vlada s trdo roko zagotovila red. Pri tem je treba imeti občutek in pravo mero, kar je bistvo politike na tem področju.
Drnovšek o plačni politiki
08. 01. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je v stališču do aktualnih vprašanj plačne politike na spletnih straneh vlade povedal, da poizkuša vlada v okviru prizadevanj za čimbolj uravnotežene javne finance v pogajanjih s socialnimi partnerji, predvsem sindikati, zagotoviti zmerno, vzdržno rast plač. Pri tem se tudi tokrat, kot že večkrat poprej, sooča z dvema, med sabo nasprotujočima si pristopoma do plačne politike.
Tožilci za spremembo zakona
28. 12. 2000 00.00
Po izobraževalnih dnevih, ki so pred časom potekali na Bledu je danes na težave, s katerimi se srečujejo tožilci, opozorila še predsednica društva državnih tožilcev Vlasta Nussdorfer. Kot smo izvedeli, se bodo v novem letu tožilci ukvarjali predvsem s spremembami zakona o kazenskem postopku. Na pravosodnem ministrstvu že deluje skupina, ki zbira predloge za spremembo zakona o kazenskem postopku iz leta 1995. Morda tudi pod pritiskom javnosti zaradi pobegov nekaterih večjih kriminalcev iz hišnih priporov, se že oblikujejo novi predlogi tudi za inštitut pripora. Tožilci bodo skušali doseči ponovno uvedbo obligatornega pripora. To pomeni, da mora vsak, ki mu je izrečena višja zaporna kazen, denimo nad 5 let zapora, kot je nekdaj že bilo, obvezno v pripor. Smiselna pa se jim zdi tudi ponovna uvedba pripornega razloga vznemirjenosti javnosti. Zlasti pri zelo hudih kaznivih dejanjih, ko drugi predlogi ne pridejo v poštev.
Franc Testen ob dnevu ustavnosti
20. 12. 2000 00.00
Predsednik ustavnega sodišča Franc Testen je ob dnevu ustavnosti spregovoril o delu ustavnega sodišča v iztekajočem se letu. Dejal je, da se je v primerjavi s preteklimi leti sodišče v tem letu začelo ukvarjati bolj z vprašanjem človekovih pravic, kot pa s političnimi zadevami.
Minister Bizjak priredil sprejem
19. 12. 2000 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak je v ponedeljek na Brdu pri Kranju priredil sprejem za pravosodne organe in v nagovoru med drugim poudaril, da bo v svojem mandatu skušal uveljaviti ključna načela, kot so spoštovanje človekovih pravic in načel pravne države, spoštovanje delitve oblasti in neodvisnosti sodnikov. Minister se je navzočim zahvalil za dosedanje delo ter poudaril, da sta ugled in javna podoba pravosodnih organov odvisna zlasti od uspešnosti njihovega dela, od korektnosti in poštenosti odločanja ter od učinkovitosti in kakovosti delovanja.
Avstrijski sodniki proti političnim pritiskom
18. 12. 2000 00.00
Kakih 1300 avstrijskih sodnikov, kar predstavlja kar dve tretjini sodnikov v državi, je podpisalo peticijo, v kateri zahtevajo zagotovitev neodvisnosti sodstva. Sodniki protestirajo proti "poskusom, da bi bilo sodstvo v službi politike", potem ko so bili v zadnjem času tarča ostrih kritik s strani desničarske svobodnjaške stranke (FPÖ). Več članov FPÖ, ki je tudi članica vladne koalicije, je namreč osumljenih, da so si nezakonito prilastili policijske dosjeje, s katerimi naj bi napadali politične nasprotnike. Nekateri člani stranke so celo zahtevali odstavitev tožilcev, ki se ukvarjajo z omenjenim primerom.
Sodni red posegel v sodne zaostanke
17. 12. 2000 00.00
Po spremenjenem in dopolnjenem sodnem redu, ki je stopil v veljavo, je spremenjena definicija sodnega zaostanka. To po novem namreč ni več vsaka nerešena zadeva, ki čaka na obravnavo na sodišču, ampak samo tista zadeva, ki ni rešena v določenem roku. Poleg tega novi sodni red uvaja spremenjeno uradno izkaznico sodnikov in sodnega osebja, sodišča pa bodo postala tudi nekoliko bolj državotvorna, saj bodo na sodiščih vedno visele slovenske zastave, sodišča pa bodo opremili tudi z napravami za nadzor dogajanja na sodišču. Z definiranjem sodnega zaostanka se bo slovensko sodstvo lahko pokazalo v navidezno precej boljši luči kot do sedaj. Okrožno sodišče v Ljubljani bo imelo tako zaostanke samo še na pravdnem oddelku, pa še ti bodo minimalni.
Evropsko sodišče o Ocalanovih pritožbah
15. 12. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da bo obravnavalo pritožbe, ki jih je proti Turčiji vložil na smrt obsojeni kurdski voditelj Abdullah Ocalan, so danes sporočili s Sveta Evrope, v okviru katerega deluje omenjeno sodišče.
Bo Al Gore priznal poraz?
13. 12. 2000 00.00
Kandidat demokratov za ameriškega predsednika Al Gore je po razsodbi ameriškega zveznega vrhovnega sodišča o neustavnosti ročnega štetja glasovnic očitno opustil upanje, da bo postal novi ameriški predsednik. Kot je poročala televizijska hiša CNN, je svoje privržence v zvezni državi Florida danes pozval, naj opustijo prizadevanja za ročno štetje spornih glasovnic, danes zvečer po lokalnem času (predvidoma med 2. in 3. uro zjutraj po srednjeevropskem času) pa naj bi glede sodbe vrhovnega sodišča dal izjavo za javnost, v kateri bo po pričakovanjih priznal poraz, tako da bo novi, 43. ameriški predsednik postal guverner Teksasa George Bush.
Vrhovno sodišče pred odločitvijo
11. 12. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je končalo zaslišanje republikanskega in demokratskega tabora in naj bi zdaj sprejelo odločitev, ali bo dovolilo nadaljevanje ročnega preštevanja približno 45.000 glasovnic z ameriških predsedniških volitev na Floridi.
Preštevanje glasovnic ustavljeno
10. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče ZDA je s petimi glasovi proti in štirim za uslišalo pritožbo odvetnikov republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega in zaustavilo ročno preštevanje okrog 45.000 spornih glasovnic. Vrhovno sodišče Floride je sinoči presenetilo vse, ki jih zanima povolilni zaplet na Floridi in ukazalo preštevanje vseh spornih glasovnic v vseh 64 floridskih volilnih okrožjih, s čimer je demokratskemu predsedniškemu kandidatu Alu Goru ohranilo upe na morebitno zmago v predsedniški tekmi. Bushevi odvetniki so takoj nato odbrzeli do zveznih vrhovnih sodnikov v Washingtonu in zahtevali zaustavitev preštevanja, kar se je tudi zgodilo.
Pomen porotniškega sojenja se manjša
09. 12. 2000 00.00
Pomen porotniškega sojenja se pri nas zadnja leta zaradi sprememb zakonodaje zmanjšuje. Od uveljavitve zakona o sodiščih leta 1994 je njihovo sodelovanje v sodnih senatih omejeno le na okrožna sodišča, pa tudi tam je za nekatera vprašanja pristojen sodnik posameznik in ne senat, v katerem so prisotni tudi sodniki porotniki.
Na Floridi znova preštevajo glasovnice
09. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče Floride je danes po pričakovanju zavrnilo zahtevo republikancev, naj prekine davi začeto vnovično ročno preštevanje 43.000 glasovnic. Po dramatični odločitvi vrhovnega sodišča Floride v korist demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora, so davi po krajevnem času v tej zvezni državi začeli znova ročno preštevati vse sporne glasovnice ameriških predsedniških volitev. Za ponovno preštevanje glasovnic pristojni sodnik v Tallahasseeju upa, da bodo lahko s preštevanjem končali v nedeljo do 20. ure po srednjeevropskem času. Bushevi odvetniki so od vrhovnih sodnikov na Floridi zahtevali, naj preštevanje odložijo vsaj za toliko časa, dokler vrhovno sodišče ZDA ne odloči o tem, ali je floridsko sodišče ravnalo v skladu z ustavo, ko je 21. novembra podaljšalo zakoniti rok za potrditev volilnih izidov na Floridi, da bi omogočili ročno preštevanje glasovnic v treh volilnih okrožjih. Zahtevo po preučitvi ustavnosti so republikanci vložili tudi na zveznem okrožnem sodišču.
US zavrnilo pobudo Petrola
08. 12. 2000 00.00
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude naftne družbe Petrol sklenilo zavrniti njen predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje določb 1. do 4. člena in 13. do 15. člena vladne uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov (Uradni list RS št. 88/2000), kolikor se nanašajo na plinsko olje (D-2) in ekstra lahko kurilno olje (KO-EL). Sklep o zavrnitvi je soglasno sprejelo vseh osem ustavnih sodnikov in sodnic.
US o igralnih avtomatov zunaj igralnic
08. 12. 2000 00.00
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo sežanskega podjetja Itecom, odločilo razveljaviti člene 18 in 29b ter drugi odstavek člena 29c pravilnika o uporabi igralnih avtomatov zunaj igralnic. Razveljavitev členov 18 in 29b začne učinkovati šest mesecev po objavi odločbe Ustavnega sodišča v uradnem listu.
Sodišče Floride končalo obravnavo
07. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče Floride je končalo obravnavo, na kateri je poslušalo argumente odvetnikov predsedniških kandidatov, demokrata Ala Gora in republikanca Georgea W. Busha, v zvezi s pritožbo Gorovega tabora na odločitev okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je v ponedeljek zavrnil zahtevo demokratov po vnovičnem ročnem štetju več tisoč spornih glasovnic v tej ameriški zvezni državi.
Gore ni pripravljen priznati poraza
05. 12. 2000 00.00
Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.
Na potezi je vrhovno sodišče ZDA
01. 12. 2000 00.00
Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.
Petritsch oblikoval neodvisno sodno komisijo
30. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritsch je oblikoval neodvisno sodno komisijo, ki bo nadzirala delo sodnikov in tožilcev v BiH, so danes sporočili iz urada visokega predstavnika. V komisiji bo 18 mednarodnih in 11 domačih pravnikov in sodnikov, z delom pa bo predvidoma začela decembra.
Rehbocku kršene človekove pravice
28. 11. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je objavilo razsodbo v primeru Rehbock proti Sloveniji, ki ugotavlja, da so bile nemškemu državljanu Ernstu Rehbocku kršene nekatere človekove pravice. Rehbock se je pred omenjenim sodiščem pritožil zaradi domnevne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Zaslišanje pred sodiščem se je začelo 16. maja.