sodobne
Michel Piccoli konec tedna v Ljubljani?
23. 02. 2000 13.03
Priznana francoska igralca Michel Piccoli in Dominique Blanc sta povabljena v Ljubljano, kjer naj bi v soboto, 26. februarja, brala poezijo velikega francoskega pesnika Reneja Chara. Pesnikovo delo bo na literarnem večeru v ljubljanski Operi predstavil strokovnjak za antično zgodovino Paul Veyne. Francosko veleposlaništvo v Ljubljani je obenem napovedalo obisk pesnikove vdove Marie-Claude Char v Ljubljani.
Literarni večer na slovenskem veleposlaništvu
22. 02. 2000 17.36
Slovensko veleposlaništvo v Varšavi je v okviru proslav Prešernovega leta sinoči pripravilo literarni večer. Prireditev je potekala v prostorih Centra sodobne umetnosti, gost večera pa je bil slovenski sodobni pesnik in esejist Aleš Debeljak. Literarni večer je bil prva prireditev te vrste v Varšavi in je požel veliko navdušenja, udeležilo pa se ga je približno 110 gostov, med njimi številni na Poljskem živeči Slovenci, so sporočili z veleposlaništva v Varšavi.
Jubilej umetnikov v Vatikanu
18. 02. 2000 14.33
Cerkev je vse umetnike povabila k sodelovanju na jubileju umetnikov v Vatikanu. Srečanje se je začelo včeraj z mašo in se bo danes nadaljevalo z nagovorom papeža Janeza Pavla II. ter večernim koncertom. Odzvalo se je skoraj 4000 umetnikov, med njimi slikarji, kiparji, skladatelji, arhitekti. Po papeževem mnenju je bila Cerkev v preteklosti preveč gluha za sporočilnost sodobne umetnosti. S to pobudo pa želi Cerkev povabiti vse umetnike, da se ji približajo in ''nadaljujejo svoje naravno poslanstvo glasnikov božje prisotnosti''.
Izšel zbornik Svet umetnosti
10. 02. 2000 11.04
V okviru Sorosovega centra za sodobne umetnosti pri Zavodu za odprto družbo Slovenija je lani že tretjič potekal neformalni izobraževalni program Svet umetnosti, namenjen mladim kustosom sodobne umetnosti. Lanski program predavanj s temo <i>Geopolitika in umetnost</I> je predstavljen v zborniku, ki so ga včeraj predstavili v prostorih Zavoda za odprto družbo. Besedila v zborniku so objavljena v slovenskem in angleškem jeziku.
Predavanje o povojni hrvaški umetnosti
09. 02. 2000 09.47
Danes ob 18. uri bo v Informacijskem centru Moderne Galerije predavanje hrvaške kustosinje Branke Stipančić, avtorice številnih samostojnih razstav in urednice številnih edicij s področja sodobne umetnosti.
5 Beuysovih umetnin v Moderni galeriji
07. 02. 2000 21.07
Ljubljanska Moderna galerija je okviru sestavljanja mednarodne zbirke 2000 plus, ki namerava postati največja zbirka sodobnih evropskih ustvarjalcev na tem območju, pred kratkim pridobila 5 umetnin znanega, a že pokojnega nemškega umetnika Josepha Beuysa. Njegova dela si je te dni prišel ogledat tudi eden najbolj znanih in najvplivnejših galeristov sodobne umetnosti na svetu Rene Block, ki je tudi največji Beysov poznavalec.
Rene Block v ICMG
03. 02. 2000 14.42
Informacijski center Moderne galerije (ICMG) bo danes, ob 18.00 uri, pripravil predavanje o multiplih in umetnostnem trgu, ki ga bo vodil Rene Block.
SDM izključili iz IUSY
02. 02. 2000 20.40
Na 23. kongresu Mednarodne zveze socialistične mladine (IUSY), ki je potekal od 26. do 31. januarja 2000 v Hamburgu, je bila iz omenjene organizacije izključena Socialdemokratska mladina, podmladek Janševe SDS. Razlogi za izključitev so ''ksenofobična, nacionalistična in nenapredna politika, ki je v nasprotju z načeli sodobne socialdemokracije'', so danes sporočili iz Mladega foruma ZLSD, ki tako ostaja edina slovenska organizacija članica IUSY.
Celje gosti razstavo umetniških fotografij
02. 02. 2000 17.53
Galerija sodobne umetnosti v Celju bo jutri odprla svoja vrata razstavi z naslovom Slovenska fotografija. Na ogled bodo umetniške fotografije več kot petnajstih slovenskih avtorjev, ki se ukvarjajo z umetniško fotografijo.
V Rouenu se začenja 8. festival evropske glasbe
22. 01. 2000 12.28
V francoskem mestu Rouen se danes začenja 8. festival evropske glasbe z naslovom World music, kjer se predstavljajo poustvarjalci sodobne glabe, ki jo navdihuje tradicija posameznih regij. Med drugim bodo na prireditvi, ki bo trajala teden dni, nastopili izvajalci romske glasbe iz Turčije in Bolgarije, trije solisti iz Laponske, na sporedu pa je tudi skupen koncert orkestrov iz francoske Normandije in britanske grofije Sussex. V Rouenu se bodo predstavili še izvajalci iz Belgije, Španije, Italije, Rusije, Poljske ter celo iz Jamajke, iz Škotske pa prihajata skupini Old Blind Dogs in Iron Horse, ki bosta priredili keltski večer.
Mobitel sklenil pogodbe s štirimi ameriškimi operaterji
14. 01. 2000 18.26
Slovenski operater mobilne telefonije, družba Mobitel, ki ima podpisane pogodbe o sodelovanju s 135 operaterji v 68 državah po vsem svetu, je decembra sklenila pogodbe s štirimi severnoameriškimi operaterji. Gre za družbe Omnipoint, Powertel, Aerial in Voicestream. Sklenjene pogodbe bodo uporabnikom omrežja Mobitel GSM omogočale gostovanje v 1800 večjih mestih v 37 ameriških zveznih državah in na območju Kanade, ki ga pokriva kanadski operater mobilne telefonije Microcell, so sporočili iz Mobitela. Pri tem so opozorili, da omrežje GSM v ZDA in Kanadi deluje v frekvenčnem območju 1900 Mhz, zato je potrebno za nemoteno gostovanje v teh omrežjih uporabljati telefon, ki deluje na tej frekvenci.
V SMG bo letos kar pestro
03. 01. 2000 13.18
V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bodo po novoletnih praznikih nadaljevali vaje za nove projekte, ki jih pripravljajo Vito Taufer, Matjaž Pograjc in Sebastijan Horvat, nanovo pa se bodo lotili projekta Matjaža Bergerja. Kot poudarja umetniško vodstvo gledališča, gre za štiri režiserje zelo različnih umetniških usmeritev, ki pa kot končni proizvod praviloma ponudijo sodobne gledališke predstave visoke kakovosti ob izjemni teatrski invenciji in energiji. Prva premiera v letošnjem koledarskem letu bo predvidoma 23. januarja adaptacija romana Juliette - Justine Markiza de Sada, ki jo pripravlja režiser Horvat.
Nova podoba pariškega centra
02. 01. 2000 09.15
V francoski prestolnici je včeraj odprl vrata prenovljeni kulturni center Georges Pompidou. Po 27 mesecih prenove, ki je stala 137,2 milijona evrov, se priljubljena ''rafinerija'', predstavlja v novi preobleki.
Slovenska video umetnost v Benetkah
26. 12. 1999 10.26
Od 27. do 31. decembra bo hiša na živahnem trgu sv. Margarete v Benetkah prizorišče video intervencije Nataše Prosenc. Prosenčeva je poleg Andreja Zdraviča poleti zastopala Slovenijo v uradnem programu letošnjega beneškega Bienala. To bo obenem drugi del projekta predstavitve nove slovenske video umetnosti v Benetkah po izboru Aurora Fonda, ki jo je podprlo tudi slovensko ministrstvo za kulturo. To je prva zaokrožena predstavitev video umetnosti kakih dvajsetih slovenskih avtorjev v Italiji.
Boell pri Založbi Urbar Agart
21. 12. 1999 16.08
Ob obletnici rojstva nemškega klasika in Nobelovega nagrajenca Heinricha Boella je Založba Urbar Agart danes v knjigarni Konzorcij predstavila njegov posmrtno izdani roman Angel je molčal in pesniško zbirko Mesta tihe sreče, ki ju je prevedel Aleš Učakar.
Mesto sodobne tehnologije
19. 12. 1999 17.11
Na pobudo celjskega podjetja Emo Orodjarna in Razvojnega centra orodjarstva Slovenije (Tecos) bo v začetku prihodnjega leta v Celju zaživelo podjetje za hitro izdelavo prototipov izdelkov in orodij z imenom Reptech. Projekt, ki ga je finančno podprla Slovenska razvojna družba, kot svetovalec pa je sodelovalo nemško podjetje Fraunhofer Management, sta podrobneje predstavila direktor in lastnik Emo Orodjarne Stanko Stepišnik ter vodja projektne skupine Boris Blažič, ki bo tudi direktor novega podjetja.
50 let umetnosti iz Srednje Evrope
17. 12. 1999 19.28
V avstrijski prestolnici bodo jutri, 18. decembra, v Muzeju sodobne umetnosti odprli razstavo o umetnosti Srednje Evrope. Na razstavi, ki bo na ogled do 27. februarja, bo na ogled več kot 200 del 164 umetnikov iz Slovenije, Slovaške, Češke, Madžarske, Črne gore, Srbije, Avstrije, Hrvaške, Makedonije, Poljske in BiH. Omenjena razstava naj bi bila prvi poskus prikaz umetnosti iz določenega prostora - Srednje Evrope - v drugi polovici iztekajočega se stoletja.
Mladinske povesti Novakove in Vidmarjeve
17. 12. 1999 16.22
Janja Vidmar, letos zagotovo najbolj dejavna slovenska pisateljica, in Maja Novak, ki med avtoricami izstopa s kakovostnimi kriminalkami ter veliko prevaja, sta se srečali na predstavitvi svojih novih del za odraščajoče otroke; izdala jih je založba Karantanija v zbirki Krtek. Vidmarjeva - to je njena letos že peta knjiga - je v zgodbo Čudni vitez vpeljala moment nadnaravnega: junak, ki si ga je osamljeni deček umislil, se tudi utelesi. Novakova pa se v treh zgodbah s skupnim naslovom Male živali iz velikih mest tenkočutno vživlja v bitja - živalce, ki niso ravno zadovoljne s svojo telesno pojavo; ob tem izpelje nauk, da ''nisi nikoli tako neznaten in nemočen, da ne bi mogel vplivati na potek dogodkov''. Knjigi sta izšli v nakladah po 800 izvodov, v maloprodaji pa staneta nekaj pod 3000 tolarjev.
Sožalje iz ZN ob Tuđmanovi smrti
14. 12. 1999 11.38
Generalni sekretar ZN Kofi Annan in predsednik generalne skupščine Theo Ben Gurirab sta hrvaški vladi in ljudstvu izrekla sožalje ob smrti predsednika Franja Tuđmana. V spomin na predsednika Hrvaške v torek na sedežu OZN v New Yorku niso dvignili zastav članic, zastava Združenih narodov pa je plapolala na pol droga.
Nov muzej v Benetkah
11. 12. 1999 17.01
Guggenheimov muzej bo v beneški palači, kjer je bila v 17. stoletju carinarnica, odprl novo ''podružnico'', so sporočili predstavniki muzeja. Benetke so oddale stavbo v najem za 99 let. Guggenheimov muzej sodobne umetnosti naj bi predvidoma odprli čez tri leta. Guggenheimov muzej, ki ima svoj sedež v New Yorku, je doslej podružnce odprl v Berlinu ter v španskem Bilbau. Zanimivo je, da bo novi muzej stal v neposredni bližini palače, kjer je zadnjih 30 let svojega življenja preživela Peggy Guggenheim. Umrla je leta 1979, za seboj pa pustila svojo zasebno zbirko, ki si jo je še vedno mogoče ogledati. Palača nekdanje carinarnice stoji ob beneškem Velikem kanalu, zgrajena pa je bila v obdobju med 1676-82.
Zadnje britanske trdnjave moškega šovinizma se bodo feminizirale
09. 12. 1999 09.05
Očitno bodo kmalu padle še zadnje britanske trdnjave moškega šovinizma, od golf klubov do raznih klubov za ''gentlemene''. Ti bodo namreč prisiljeni skleniti kompromis in začeti s sprejemanjem žensk v svoje vrste. Kot je poročal Daily Telegraph, gre za najnovejši poskus laburistične vlade pri vzpostavljanju enakosti in sodobne države.
Nova slovenska video umetnost v Benetkah
06. 12. 1999 17.33
Na beneški univerzi za arhitekturo bo od 6. do 8. decembra med 18. in 20. uro na ogled prireditev z naslovom Nova slovenska video umetnost. Od 27. do 31. decembra pa bodo video projekcije na trgu sv. Margarete v Benetkah. Izbor del je opravila Aurora Fonda, podprlo pa jo je tudi slovensko ministrstvo za kulturo.
V Gradcu projekt Neznani sosedje
06. 12. 1999 16.38
Gledališče v kleti (Theater im Keller) iz Gradca na avstrijskem Štajerskem, ki deluje že pol stoletja, drevi krstilo ambiciozni projekt Neznani sosedje - Projekt za Gradec 2003. Zajel bo predstavitev sodobne dramatike Slovenije, Italije, Madžarske, morda tudi Hrvaške in Srbije, in trajal do leta 2003, ko bo Gradec t.i. kulturna prestolnica Evrope.
Pahor na mednarodni konferenci
04. 12. 1999 19.04
V Zagrebu poteka mednarodna konferenca z naslovom Socialdemokracija pred izzivom novega tisočletja, ki jo v sodelovanju s Hrvaško socialdemokratsko stranko prirejata fundaciji Jean Jaures iz Pariza ter Renner Institut z Dunaja. Konference se udeležuje tudi predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor, ki je pred udeleženci nastopil z uvodnim govorom, v katerem je predstavil pogled ZLSD na prihodnost socialdemokracije v Sloveniji in Slovenije v Evropi.
Moč umetnosti Avstrijca Hundertwasserja
04. 12. 1999 11.51
Galerija Cankarjevega doma bo od 7. decembra do 23. januarja gostila razstavo Hundertwasser - moč umetnosti. Hundertwasser sodi med najbolj slavna imena sodobne avstrijske umetnosti. Na ogled bo izbor del, ki ga je v sodelovanju s KunstHausWien pripravila Nina Pirnat-Spahič, zajema pa paleto ustvarjanja od slikarstva in grafike do arhitekturnih projektov, dokumentiranih na fotografijah in maketah. Časovni razpon nastanka izbranih del sega od leta 1954 do leta 1998. Na voljo bo tudi video informacija o umetniku. V razstavnem katalogu so poleg barvnih reprodukcij in avtorjeve biografije zapisi Pierra Restanyja, Tomaža Brateta in Pirnat-Spahičeve o Hundertwasserju. Razstavo so podprli slovensko ministrstvo za kulturo, veleposlaništvo Republike Avstrije v Ljubljani in oddelek za kulturo mesta Dunaj.
Nova zbirka Philosophica
29. 11. 1999 17.07
Filozofski inštitut Znanstveno-raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je v novi zbirki Philosophica izdal Aristotelovo Metafiziko, Boetijeve Filozofsko-teološke traktate in Kantovo Kritiko razsodne moči; ob predstavitvi prvih treh del, ki so jih prevedli dr. Valentin Kalan, dr. Matjaž Vesel in dr. Rado Riha, je urednik nove zbirke Vojislav Likar opozoril na ponos izdajatelja, ker ''začetek izhajanja zbirke obeležujejo izdaje del, ki ne le sodijo v klasiko filozofske literature, temveč imajo v njej posebej odlično mesto in hkrati zapolnjujejo veliko vrzel v slovenski prevodni filozofski literaturi''.
Pri Pomurski založbi monografija Franca Mesariča
29. 11. 1999 17.05
Prekmurska založba je v zbirki Monumenta Pannonica, v kateri je v petih letih izšlo deset monografskih študij, povezanih s panonskim svetom, pravkar izdala likovno monografijo o slikarju Francu Mesariču. Urednik zbirke Janez Balažic je danes v Ljubljani poudaril, da Mesariču pripada izjemen položaj v okviru visokega modernizma in sodobne likovne tvornosti. Mesaričev slikarski opus zaznamuje neverjetno široka likovna ter mišljenjska, duhovna širina. Besedilo o slikarju, ki se ukvarja še z oblikovanjem in drugimi likovnimi zvrstmi, je prispeval umetnostni zgodovinar iz Maribora Mitja Visočnik. Povzetek je preveden še v angleščino. V monografiji je 78 barvnih reprodukcij Mesaričevih del iz različnih ustvarjalnih obdobij, od Avtoportreta iz leta 1959/60 do ciklusa Ritem ravnice iz poznih 90-ih let.
Štromajer povabljen v Estonijo
22. 11. 1999 18.24
Virtualna baza INTIMA in njen kreator Igor Štromajer, sta povabljena na mednarodni festival sodobne elektronske umetnosti ''offlineŽonline - media art festival 2nd edition / Media Non Grata'' v Talinu v Estoniji, ki bo potekal 24. in 25. novembra 1999 v E-Media centru estonske Akademije umetnosti (Estonian Academy of Arts) v Talinu. Več informacij o festivalu je na voljo na <A HREF=http://www.ArtUN.ee/mediafest99/eng.htm target=_blank> spletnih straneh</A>.
Kučan s sogovorniki razmerah na Balkanu
20. 11. 1999 20.45
Slovenski predsednik Milan Kučan, ki se mudi na dvodnevnem obisku v kneževini Monako, se je danes ob robu mednarodne konference svetovnega vrha foruma iz Crans Montane o razmerah na Balkanu in še zlasti v ZRJ pogovarjal s črnogorskim kolegom Milom Đukanovićem, sinoči pa tudi z nekdanjim ruskim premierom Viktorjem Černomirdinom.
Spet v breztežnost
15. 11. 1999 13.51
Režiser in igralec Dragan Živadinov se je zapisal v zgodovino kot prvi, ki je svojo predstavo pripravil v breztežnostnem prostoru. Danes pa je s soustvarjalci Gravitacije nič Noordung predstavil nov, podoben projekt in obenem še pobudo za ustanovitev Slovenske vesoljske agencije (SVA).