sojenja
De Boer toži Uefo
27. 08. 2001 00.00
Kapetan nizozemske nogometne reprezentance in član španske Barcelone Frank de Boer je na civilnem sodišču vložil tožbo proti Evropski nogometni zvezi.
Mira zaključuje obisk
01. 07. 2001 00.00
Mira Marković je danes še tretjič in zadnjič pred odhodom iz Nizozemske v haaškem zaporu obiskala svojega soproga Slobodana Miloševića.
Za vojne zločine doma
14. 07. 2001 00.00
Sojenja srbskim državljanom za vojne zločine se bodo začela prihodnji teden, je danes napovedal srbski pravosodni minister Vladan Batić na zborovanju svoje Demokrščanske stranke Srbije (DHSS). Srbska vlada naj bi zahtevala, potem ko je konec junija haaškemu sodišču izročila Slobodana Miloševića, da bi ostalim obtožencem za vojne zločine sodili doma.
Plavšićeva zaprosila za izpustitev
11. 07. 2001 00.00
Odvetnik nekdanje predsednice republike srbske Biljane Plavšić, Robert Pavic, je danes na Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu vložil prošnjo za izpustitev njene varovanke iz pripora, da bi se lahko branila s prostosti. Kdaj bo sodišče o prošnji odločilo še ni znano, je sporočil tiskovni predstavnik haaškega sodišča.
Se bo Plavšićeva branila s svobode?
09. 07. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.
Republika srbska za sodelovanje s Haagom
03. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je sporočila pravosodna ministrica Republike srbske Biljana Marić. Kot je dejala Marićeva, je sodelovanje s haaškim sodiščem obveznost Republike srbske ter Bosne in Hercegovine, ki izhaja iz Daytonskega sporazuma. Parlament naj bi zakon obravnaval med naslednjo sejo, predvideno za konec tega meseca.
Levstiku 12 let zapora
15. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je Vinka Levstika, obdolženega umora dveh partizanov med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Za oba umora mu je izreklo kazen 12 let zapora, predlogu tožilca za odreditev pripora iz razloga begosumnosti pa ni ugodilo. Levstik, ki ga na izrek sodbe zaradi zdravstvenih težav ni bilo, bo tako do pravnomočnosti sodbe, ki bo v primeru pritožbe, ki jo je obramba že napovedala, ostal na prostosti do sodbe višjega sodišča.
Ponovitev sojenja še letos
05. 06. 2001 00.00
Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo, ki jo je Kristijanu Kameniku iz Slovenskih Konjic izreklo najprej okrožno sodišče v Celju, nato pa še višje sodišče, kjer so ga za štirikratni umor v Tekačevem obsodili na 20 let zapora. Presenetljivo je, da se bo eno najbolj spektakularnih in dolgotrajnih sojenj začelo znova. 27-letni Kamenik je bil obsojen zaradi umora zakoncev Frančiške in Štefana Poharca ter njunih podnajemnic v Tekačevem pri Rogaški Slatini marca 1997.
Šuštarju odpravili hišni pripor
01. 06. 2001 00.00
Boris Šuštar, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, je na prostosti, saj so mu namreč v včerajšnjem nadaljevanju sojenja na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi domnevnega jemanja podkupnine in izsiljevanja odpravili hišni pripor, v katerem je bil od 26. aprila. Nenavadno je, da je odpravo hišnega pripora predlagal tožilec Fišer, saj po njegovem mnenju to ni imelo nobenega smisla. Fišer je povedal, da je sodišče med hišnim priporom Šuštarju odobrilo sedem izhodov, na obravnavi je celo dejal, da so ga videli v Ljubljani na dan Gira d'Italia, Šuštar pa naj bi imel za vse izhode odredbo sodišča - zato je tožilska kritika ciljala ravno na sodišče.
Slovenija prvič v poročilu AI
30. 05. 2001 00.00
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč v naši državi zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Ob tem posebej izstopa primer 16-letnika, ki so ga aprila lani pretepli slovenjgraški policisti, poročilo pa omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik AI Slovenija Dean Zagorac, letno poročilo poleg tega beleži zunajsodne poboje v 61 državah, sodne poboje v 28 državah, zapornike vesti v vsaj 63 državah, primere mučenja in neprimernega ravnanja v 125 državah in izginotja v 30 državah, čeprav je po oceni AI kršitev človekovih pravic še precej več.
Štirideset let Amnesty International
28. 05. 2001 00.00
Amnesty International (AI), svetovno gibanje ljudi, ki se zavzemajo za človekove pravice, praznuje danes 40. obletnico. Danes bodo v ta namen prižgali štirideset dvometrskih sveč v londonski cerkvi St.Martin-in-the-Fields, kjer so leta 1961 za AI prižgali tudi prvo svečo.
Selan potrdil obtožbe proti Šuštarju
19. 04. 2001 00.00
Tudi pred četrtkovim drugim dejanjem korupcijskega procesa je bilo pričakovanje nanj, tako kot na začetek sojenja prejšnji teden, izjemno. Tako kot pred tednom dno so Šuštarja tudi tokrat pripeljali vklenjenega v marici. Prisotni so bili vsi ostali obtoženi in njihovi odvetniki. Za veliko predstavo pa je poskrbel človek, ki ga doslej še nismo videl- Darko Selan, kronska priča procesa in podjetnik, ki je od gospodarskega ministrstva dobil 27 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in ki je 6. novembra lani v pivnici v Murglah Šuštarju v kuverti izročil 70.000 DEM. Na vprašanje, kako komentira Šuštarjev zagovor, da naj bi Selanu denar le posodil, je Darko Selan dejal: ''Nikakor ni šlo za posojilo, temveč za korupcijo.''
Sojenje končano brez razsodbe
09. 04. 2001 00.00
Sojenje nogometašema Leeds Uniteda Lee Bowyerju in Jonathanu Woodgateu, ki sta bila obtožena fizičnega napada na azijskega študenta, se je po devetih tednih končalo. Ker pa porota po tridnevnem in 21-urnem posvetovanju ni prišla do razsodbe, jo je sodnik David Poole razpustil. Poole je dejal, da pričakuje ponovitev sojenja, ki je že zdaj stalo devet milijonov dolarjev.
Pritožba policistov na Evropsko sodišče
05. 04. 2001 00.00
Predsednik policijskega sindikata Podravje Vlado Marinič je zaradi neizplačanih dohodkov vložil tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice. Za to so se odločili potem, ko v Sloveniji niso uspeli doseči pravičnega sojenja.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
04. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte, Jean-Jacques Joris, je dejal, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Kot je povedal Joris, je Miloševićeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Začetek sojenja v Haagu
19. 03. 2001 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je začelo sojenje trem bosanskim Srbom. Duško Sikirica, Damir Dosen in Dragan Kolundžija so obtoženi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992 v koncentracijskem taborišču pri Prijedoru v Bosni in Hercegovini.
Novi sodniki haaškega sodišča
15. 03. 2001 00.00
Generalna skupščina OZN je sinoči izvolila oziroma potrdila 14 sodnikov Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki bodo zamenjali kolege, ki se jim mandat izteče letos novembra. Med 14 izvoljenci je le ena ženska, Florence Mumba iz Namibije, kar je izzvalo kar nekaj protestov, vrstili pa so se tudi pozivi k ukinitvi ICTY. Prednjačil je predstavnik Rusije, ki je ponovil stališče svoje države, da je sodišče pristransko do Srbov in nasploh nepotrebno. Mehika se je odpovedala sodelovanju, ker je po njenem mnenju ICTY nepotreben instrument mednarodnega prava.
Norcu podaljšali pripor
06. 03. 2001 00.00
Županijsko državno sodišče na Reki je danes odredilo podaljšanje pripora za upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca ter štiri njegove sodelavce, proti katerim je sodišče včeraj vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Predsednik sodišča Slavko Petrič je sporočil, da so Norcu, Tihomirju Oreškoviću, Stjepanu Gradniću, Ivici Rožiću in Milanu Čaniću pripor podaljšali do začetka sojenja oziroma za najmanj dva meseca. Petrič je še povedal, da je zahtevo odvetnikov obtožencev, ki so želeli doseči, da bi se njihovi varovanci branili s svobode, sodišče zavrnilo zaradi teže zločinov, ki naj bi jih zagrešili. Obtoženci se na današnjo odločitev sicer lahko v osmih dneh pritožijo na vrhovnem sodišču.
Izročitev vojnih zločincev ni vedno obvezna
05. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać je za današnji beograjski dnevnik Blic izjavil, da država, ki sama preganja in sodi vojnim zločincem, ni zavezana k njihovi izročitvi Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Norac uradno obtožen vojnih zločinov
05. 03. 2001 00.00
Županijsko državno tožilstvo na Reki je danes proti upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in še štirim nekdanjim vojakom vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Norac, njegov tesni sodelavec Tihomir Orešković ter Ivica Rožić, Stjepan Grandić in Milan Čanić so obtoženi, da so med 14. in 25. oktobrom leta 1991 na območju Gospiča ukazali, nekateri pa tudi sodelovali, pri umoru najmanj 24 srbskih civilistov. Tožilstvo je obtožnico vložilo na reškem županijskem sodišču, je sporočil glavni državni tožilec Radovan Ortinsky.
Ponoven proces o stečaju TKB
02. 03. 2001 00.00
Proces o stečaju Tržaške kreditne banke (TKB) bo potrebno začeti znova, ker so bile vse dosedanje sodne obravnave nične, je včeraj razsodil sodnik za predhodne obravnave Enzo Truncellito. Kot danes še poroča Primorski dnevnik, je sodnik tako sprejel proceduralni ugovor odvetnikov obtoženih, ki so na zadnji februarski obravnavi zahtevali razveljavitev sojenja zaradi formalne nepravilnosti pri sprejemu obsežne dokumentacije na sodišču za predhodne preiskave.
Microsoft na prizivnem sodišču
26. 02. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu bo danes začelo z dvodnevnimi zaslišanji v prizivu računalniškega velikana Microsoft proti odločitvi zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je 7. junija lani ukazal razbiti podjetje na dva dela. Jackson je odločitev sprejel po tožbi, ki so jo zaradi kršenja več kot sto let stare protimonopolne zakonodaje proti Microsoftu vložili zvezno pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav. Microsoft je morda računal, da bo s prihodom novega predsednika v Washington zavladalo zanj ugodnejše ozračje, vendar glede na pravno ekipo, ki bo zagovarjala vladna stališča, ne more računati na podporo konservativnega tabora. Med najbolj znanimi pravnimi svetniki vlade sta namreč nekdanji "preganjalec" predsednika Billa Clintona Ken Starr ter nekdanji kandidat za sodnika vrhovnega sodišča ZDA Robert Bork.
Preložili obravnavo proti Levstiku
25. 01. 2001 00.00
Glavna obravnava v sodnem procesu proti Vinku Levstiku, ki mu na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi treh medvojnih pobojev, se danes zaradi odsotnosti obtoženega ni nadaljevala, na sodišče pa sta prišli le dve od sedmih vabljenih prič. Senat okrožnega sodišča je tako izven glavne obravnave zaslišal le subsidiarno zasebno tožilko Natašo Vesel, ki Levstika bremeni vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. Glavna obravnava se bo nadaljevala 22. in 27. marca.
Daytonski sprazum pod vprašajem
13. 01. 2001 00.00
Iz urada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice so sporočili, da ponovno odprtje urada haaškega sodišča za vojne zločine v Beogradu še ne pomeni, da ZRJ tudi avtomatično sprejema vse zahteve tega sodišča. V uradnem sporočilu so zapisali, da ustava ZRJ ne dopušča izročitve jugoslovanskih državljanov "tujim sodiščem" in da so "novice o možnih izročitvah povsem brez podlage." Pod vprašaj so postavili tudi Daytonski sporazum, ker ga jugoslovanska skupščina ni ratificirala, podpisal pa ga je tedanji predsednik Srbije Slobodan Milošević in ne predsednik jugoslovanske vlade, v čigar pristojnosti je podpisovanje mednarodnih pogodb.
Bodo Miloševiću sodili v ZRJ?
06. 01. 2001 00.00
ZDA so včeraj ocenile, da bi se morala glede kraja sojenja nekdanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću dogovoriti jugoslovanska vlada in haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je dejal tiskovni predstavnik State departmenta Richard Boucher. S tem se je odzval na četrtkovo izjavo zunanjega ministra ZRJ Gorana Svilanovića, češ da bi proces proti Miloševiću lahko izvedli v ZRJ ob polnem sodelovanju s haaškim sodiščem. Pogoj za sojenje je, da bi tožilsko stran zastopalo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Prometna nesreča Satarhanova
02. 01. 2001 00.00
V novoletni noči se je v prometni nesreči smrtno ponesrečil 20-letni kazahstanski boksar Bekzat Satarhanov, olimpijski prvak v peresni kategoriji. Nesreča se je zgodila na avtocesti med Šimkentom in Turkestanom v južnem delu države. Sopotnika v vozilu sta nesrečo prestala z lažjimi poškodbami.
Reševanje zaostankov in sprejem zakonodaje
30. 12. 2000 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak je z delom svojih predhodnikov zadovoljen, saj meni da je harmonizacija naše zakonodaje z evropsko potekala tekoče, začeli pa so se tudi programi za reševanje sodnih zaostankov. Med prednostne naloge svojega ministrovanja uvršča sprejem zakona o lastninskopravnih razmerjih, obligacijskega zakonika, zakona o prekrških, zakona o brezplačni pravni pomoči ter spremembe zakonov o odvetništvu in varstvu osebnih podatkov. Skrajšati želijo čakalne dobe na državni pravniški izpit, v štirih letih pa nameravajo doseči tudi tekočo obravnavo zadev na vseh sodiščih, je dejal Bizjak.
Hartmanu 14 let zapora
29. 12. 2000 00.00
Višje sodišče je vodjo gorenjske heroinske naveze Andreja Hartmana pravnomočno obsodilo na 14 let zapora, ostali pa so skupaj obsojeni kar na 23,5 let zapora. Hartmanu, ki je pred mesecem dni - približno v času izdaje sodbe - pobegnil iz hišnega pripora, in ostalim obtoženim je Višje sodišče v Ljubljani 30. novembra v večjem delu potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča, na katero so se pritožili vsi obsojeni. Andreja Hartmana, Ivana Vodnika in Andreja Klemenčiča pa na kranjskem okrožnem sodišču čaka še eno sojenje, saj je višje sodišče glede enega kaznivega dejanja, storjenega na Madžarskem, njihove sodbe razveljavilo ter vrnilo v ponovno sojenje, so danes sporočili iz kranjskega okrožnega sodišča.
Tožilci za spremembo zakona
28. 12. 2000 00.00
Po izobraževalnih dnevih, ki so pred časom potekali na Bledu je danes na težave, s katerimi se srečujejo tožilci, opozorila še predsednica društva državnih tožilcev Vlasta Nussdorfer. Kot smo izvedeli, se bodo v novem letu tožilci ukvarjali predvsem s spremembami zakona o kazenskem postopku. Na pravosodnem ministrstvu že deluje skupina, ki zbira predloge za spremembo zakona o kazenskem postopku iz leta 1995. Morda tudi pod pritiskom javnosti zaradi pobegov nekaterih večjih kriminalcev iz hišnih priporov, se že oblikujejo novi predlogi tudi za inštitut pripora. Tožilci bodo skušali doseči ponovno uvedbo obligatornega pripora. To pomeni, da mora vsak, ki mu je izrečena višja zaporna kazen, denimo nad 5 let zapora, kot je nekdaj že bilo, obvezno v pripor. Smiselna pa se jim zdi tudi ponovna uvedba pripornega razloga vznemirjenosti javnosti. Zlasti pri zelo hudih kaznivih dejanjih, ko drugi predlogi ne pridejo v poštev.