sojenje
Sojenje Lončaričevi kriminalni združbi
24. 01. 2001 00.00
Skoraj pol leta po prijetju Josipa Lončariča, znanega organizatorja tihotapljenja ljudi, ima tako naša
Na vidiku nova Clintonova afera
23. 01. 2001 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je v zadnjem valu predsedniških pomilostitev, preden se je poslovil od Bele hiše, podpisal tudi pomilostitev za milijarderja Marca Richa, ki je leta 1983 pobegnil v Švico, da bi se izognil sodnemu pregonu. Richa je na položaju državnega tožilca po uradni dolžnosti med drugim preganjal tudi sedanji newyorški župan Rudolph Giuliani, ki je Clintonovo pomilostitev označil za šokantno. Ameriški mediji zdaj ugibajo, če je za Clintonovo odločitvijo še kaj več kot le upoštevanje prošenj Richevega odvetnika Roberta Finka. Richeva nekdanja soproga Denise naj bi v zadnjih dveh letih Demokratski stranki namenila več kot pol milijona dolarjev.
Srečanje Koštunice z Miloševićem
14. 01. 2001 00.00
Iz kabineta jugoslovanskega predsednika so sporočili, da sta se včeraj sestala Vojislav Koštunica in njegov predhodnik Slobodan Milošević. Govorila sta o razmerah v državi in na Kosovu ter o odnosih med Srbijo in Črno goro.
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
Pinochet mora na zaslišanje
08. 01. 2001 00.00
Čilsko prizivno sodišče je danes odločilo, da mora nekdanji diktator Augusto Pinochet jutri priti na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Juanu Guzmanu. Po zaslišanju bi lahko Pinochetu zaradi obtožb o kršitvah človekovih pravic med njegovo vojaško diktaturo ponovno odredili hišni pripor.
Bodo Miloševiću sodili v Srbiji?
08. 01. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević bo najverjetneje odgovarjal pred sodiščem, med drugim tudi za zločine na Kosovu, katerih ga obtožuje Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je danes dejal eden od predstavnikov Demokratične opozicije Srbije (DOS) in najverjetnejši novi srbski pravosodni minister Vladan Batić. Dodal je, da bodo Miloševiću najverjetneje sodili v Srbiji, in ne na sedežu mednarodnega sodišča v Haagu.
Bodo Miloševiću sodili v ZRJ?
06. 01. 2001 00.00
ZDA so včeraj ocenile, da bi se morala glede kraja sojenja nekdanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću dogovoriti jugoslovanska vlada in haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je dejal tiskovni predstavnik State departmenta Richard Boucher. S tem se je odzval na četrtkovo izjavo zunanjega ministra ZRJ Gorana Svilanovića, češ da bi proces proti Miloševiću lahko izvedli v ZRJ ob polnem sodelovanju s haaškim sodiščem. Pogoj za sojenje je, da bi tožilsko stran zastopalo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Po 17 letih so ga le ujeli
05. 01. 2001 00.00
Nekega 48-letnega Nemca, ki so ga oblasti kar 17 let neuspešno iskale s tiralico, so pred dnevi vendarle prijeli. Njegov beg se je končal na letališču v Bremnu, od koder je hotel odpotovati v London. Obtožen je, da od leta 1983 ni plačeval preživnine za svojo hčerko, ker je pobegnil v Avstralijo. Trenutno čaka na sojenje v zaporu.
Madžarska bo tožila krivce za izliv cianida v Tiso
04. 01. 2001 00.00
Madžarska bo tožila romunsko-avstralsko rudarsko družbo Aurul, ki je odgovorna za lanski izliv cianida v reko Tiso in Szamos. Izliv strupene snovi naj bi povzročil za najmanj 30 milijard forintov (220 milijonov mark) škode, predvsem v vzhodni Madžarski, je v četrtkovi izdajii zapisal madžarski časnik Magyar Hirlap.
Prometna nesreča Satarhanova
02. 01. 2001 00.00
V novoletni noči se je v prometni nesreči smrtno ponesrečil 20-letni kazahstanski boksar Bekzat Satarhanov, olimpijski prvak v peresni kategoriji. Nesreča se je zgodila na avtocesti med Šimkentom in Turkestanom v južnem delu države. Sopotnika v vozilu sta nesrečo prestala z lažjimi poškodbami.
Hartmanu 14 let zapora
29. 12. 2000 00.00
Višje sodišče je vodjo gorenjske heroinske naveze Andreja Hartmana pravnomočno obsodilo na 14 let zapora, ostali pa so skupaj obsojeni kar na 23,5 let zapora. Hartmanu, ki je pred mesecem dni - približno v času izdaje sodbe - pobegnil iz hišnega pripora, in ostalim obtoženim je Višje sodišče v Ljubljani 30. novembra v večjem delu potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča, na katero so se pritožili vsi obsojeni. Andreja Hartmana, Ivana Vodnika in Andreja Klemenčiča pa na kranjskem okrožnem sodišču čaka še eno sojenje, saj je višje sodišče glede enega kaznivega dejanja, storjenega na Madžarskem, njihove sodbe razveljavilo ter vrnilo v ponovno sojenje, so danes sporočili iz kranjskega okrožnega sodišča.
Milošević že spomladi pred sodiščem?
25. 12. 2000 00.00
Vodja Demokratične opozicije Srbije (DOS) in kandidat za premiera ZRJ Zoran 195144inđić je napovedal, da bo ena od prioritet nove vlade sojenje bivšemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot kažejo vmesni rezultati nedavnih parlamentarnih volitev, bo večino politične moči dobila DOS, ki naj bi s 178 sedeži dosegla kar dvo-tretinjsko večino v parlamentu.
Vaška sodišča za osumljene genocida
24. 12. 2000 00.00
Več kot dvesto osumljenih za sodelovanje v genocidu v Ruandi leta 1994 so izpustili iz zapora, po nizu vaških sojenj. 237 osvobojenih je del približno 3.500 osumljenih zaradi genocida, ki šest let čakajo na sojenje v zaporu na zahodu Ruande. Okoli 560 so jih zaslišali. 
Umaknili obtožnico proti Pinochetu
20. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče v Čilu je danes umaknilo obtožnico proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu zaradi odgovornosti za usmrtitve po državnem udaru leta 1973, umaknilo pa je tudi odredbo o njegovem hišnem priporu. Odločitev je bila sprejeta s štirimi glasovi za in enim proti. Sodniki so s tem potrdili razsodbo prizivnega sodišča, ki je preiskovalnemu sodniku Juanu Guzmanu očitalo, da v predvidenem roku ni uradno zaslišal Pinocheta.
Pomen porotniškega sojenja se manjša
09. 12. 2000 00.00
Pomen porotniškega sojenja se pri nas zadnja leta zaradi sprememb zakonodaje zmanjšuje. Od uveljavitve zakona o sodiščih leta 1994 je njihovo sodelovanje v sodnih senatih omejeno le na okrožna sodišča, pa tudi tam je za nekatera vprašanja pristojen sodnik posameznik in ne senat, v katerem so prisotni tudi sodniki porotniki.
Na potezi je vrhovno sodišče ZDA
01. 12. 2000 00.00
Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.
Milošević za predsednika SPS
21. 11. 2000 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik in sedanji voditelj zdaj opozicijske Socialistične stranke Srbije Slobodan Milošević je edini kandidat za predsednika stranke, je po besedah člana vodstva SPS Živorada Igića odločil glavni odbor stranke. Igić je pojasnil, da je Milošević ustanovil stranko in da ga bodo na kongresu stranke v soboto v Beogradu znova izvolil za predsednika. Na kongresu naj bi se stranka sicer pripravila na predhodne parlamentarne volitve v Srbiji 23. decembra.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Končano sojenje o aferi Zavrč
06. 11. 2000 00.00
Na županijskem sodišču v Varaždinu se je končalo sojenje slovenskima državljanoma Antonu Slatinšku in Branku Bezgovšku, obtoženima vohunjenja v aferi Zavrč. Varaždinski sodnik bo končno razsodbo izrekel v četrtek zjutraj, odvetnika obtoženih pa sta v sklepnem govoru zahtevala oprostilno sodbo. Sodnik se bo v četrtek odločil tudi o usodi vohunskega kombija, ki ga je hrvaška policija obtoženima zaplenila v Zavrču, zdaj pa je parkiran na dvorišču varaždinske policijske uprave.
Oblasti izpustile Floro Brovina
01. 11. 2000 00.00
Jugoslovanske oblasti so v skladu z odlokom predsednika Vojislava Koštunice iz zapora v Požarevcu danes izpustile albansko borko za človekove pravice Floro Brovina. Albansko aktivistko so zaprli 12. decembra lani, potem ko jo je sodišče v Nišu na podlagi obtožb o terorističnih akcijah na Kosovu med lansko operacijo zveze NATO proti ZRJ obsodilo na 12-letno zaporno kazen.
V aferi Zavrč zaslišali priče
25. 10. 2000 00.00
Sodnik županijskega sodišča v Varaždinu Igor Pavlic je danes odločil, da se bo sojenje slovenskima državljanoma Antonu Slatinšku in Branku Bezgovšku, obtoženima vohunjenja v aferi Zavrč, nadaljevalo 6. novembra.
Sojenje akterjema afere Zavrč
24. 10. 2000 00.00
Na sodišču v Varaždinu se je nadaljevalo sojenje glavnima akterjema afere Zavrč, Antonu Slatinšku in Branku Bezgovšku, nekdanjima slovenskima obveščevalcema. Obtožena se nista pojavila na sodišču, zato jima sodijo v odsotnosti.
Sojenje domnevnim Arkanovim morilcem
17. 10. 2000 00.00
Na beograjskem okrožnem sodišču se je danes začel proces proti domnevnim morilcem voditelja srbskih paravojaških enot Željka Ražnjatovića Arkana, ki je bil ubit 15. januarja letos v Beogradu.
Sojenje Miroslavu Kutleju
17. 10. 2000 00.00
Na zagrebškem občinskem sodišču se je po dveh tednih prekinitve začelo sojenje proti znanemu hrvaškemu medijskemu mogotcu Miroslavu Kutleju in še 12 osebam, ki so obtoženi, da so največjo založniško hišo Tisak oškodovali za 12 milijonov mark. Obtoženi so odgovornost za dejanja zanikali.
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Sojenje v Zagrebu preloženo
03. 10. 2000 00.00
Na zagrebškem občinskem sodišču so na 17. oktober preložili za danes
Obtožili kapitana grškega trajekta
03. 10. 2000 00.00
Preiskovalni sodnik je danes kapitana in pomočnika kapitana grškega trajekta, ki je minuli teden potonil v Egejskem morju, pri čemer je umrlo
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Karadžić ponovno obsojen
26. 09. 2000 00.00
Nekdanjega političnega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića je včeraj sodišče v New Yorku na civilnem procesu zaradi srbskega nasilja obsodilo na plačilo 4,7 milijarde dolarjev skupini 22 tožnikov, državljanov BiH. Tožbo je vložil Center za človekove pravice že leta 1993, samo sojenje pa je trajalo dva tedna.
Apple kupil Amazonovo licenco
23. 09. 2000 00.00
Ameriško računalniško podjetje Apple Computer je postalo prvo podjetje, ki je kupilo licenco za uporabo kontroverzne tehnologije 1-Click spletnega trgovskega podjetja Amazon.com. Podpredsednik za prodajo podjetja Apple Mitch Mandich je povedal, da je Apple pretekli teden že vključil tehnologijo v svojo spletno stran. "To je res dobra tehnologija," je rekel Madich, saj Amazon strankam nudi odlično storitev in preprosto naročanje. "Hoteli smo, da bi tudi naše stranke doživele nekaj podobnega v naši trgovini," je dejal Mandich.