sončnih
Mir bo padel v petek
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so v četrtek zjutraj, približno ob 4.00 po srednjeevropskem času, začeli usmerjati rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Tako se je začel program iztirjanja postaje, ki se po trditvi predstavnikov CUP uresničuje uspešno. Usmerjanje so začeli s pomočjo raketnih motorjev za združitev in usmerjanje na samodejni tovorni vesoljski ladji Progres M1-5, ki je združena z Mirom.
Mir bodo iztirjali pet ur in pol
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so včeraj sporočili, da bodo podatke o postopku iztirjanja ruske orbitalne znanstvene postaje Mir objavili danes. Vesoljski tiskovni agenciji VTA je od zanesljivega vira te podatke uspelo izvedeti danes. Po usmerjanju položaja postaje s ploščami sončnih celic proti Soncu in polnjenju njenih akumulatorjev v četrtek nameravajo najtežji umetni satelit v zgodovini človeštva s tremi vžigi motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki je združena z Mirom, v petek zjutraj po srednjeevropskem času v petih urah in pol iztiriti.
Še zadnja preverjanja na Miru
20. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so v minulih dneh izvedli še nekaj serij preverjanj delovanja sistemov orbitalne postaje Mir in meritve parametrov orbite. Po rezultatih analize telemetričnih podatkov je orbitalni kompleks z izjemo modula Spekter zrakotesen, temperatura v notranjosti postaje v mejah normale, stanje sistemov Mira pa brez sprememb.
Iztirjenje Mira dan pozneje
18. 03. 2001 00.00
Rusko orbitalno znanstveno postajo Mir bodo iztirili najverjetneje dan pozneje kot so računali doslej. V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi zaradi manjše hitrosti zniževanja tira postaje v zadnjih dneh z 80-ostotno verjetnostjo računajo, da bodo postajo potopili v petek približno ob 7. uri zjutraj po srednjeevropskem času, poroča ruski radio Radio Rosiji. Po podatkih CUP se je višina tira Mira zaradi naravnega zaviranja v višjih plasteh ozračja v zadnjih 24 urah znižala za 2,6 kilometra, njeni sistemi pa delujejo normalno. Postaja je danes dosegla srednjo višino 230,9 kilometra nad Zemljo. Akumulatorje Mira nameravajo dan pred iztirjenjem dodatno napolniti.
Uspešen drugi vesoljski sprehod na MVP
14. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) so danes uspešno izvedli drugega od dveh vesoljskih sprehodov načrtovanih v času enotedenskega obiska ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery. Ameriška astronavta Andrew Thomas in Paul Richards sta med šest ur in 21 minut dolgim sprehodom namestila ploščad za nadomestne dele postaje, pritrdila nanjo nadomestno črpalko za amoniak, ki bo pripravljena za primer, da bi jo potrebovale prihodnje posadke in povezala več kablov za upravljanje kanadske mehanične roke, ki jo bodo dostavili prihodnji mesec. Tako sta dokončala delo, ki ga med ponedeljkovim rekordno dolgim sprehodom, trajal je osem ur in 56 minut, nista upela opraviti vesoljska "sprehajalca" James Voss in Suzan Helms.
Discovery se je združil z MVP
10. 03. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
NEAR Shoemaker mimo Erosa
29. 01. 2001 00.00
Ameriška vesoljska sonda brez posadke NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker se je sinoči planetoidu (asteroidu) 433 Eros približala na vsega 1,6 do 3,2 kilometra, kar je najmanjša razdalja doslej. Pristanek na Erosu načrtujejo 12. februarja.
Težave z Mirom še niso končane
19. 01. 2001 00.00
Ruske orbitalne znanstvene postaje Mir še vedno ne morejo usmerjati. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so davi v glavni računalnik postaje naložili program za stabilizacijo postaje. Za izpolnitev te naloge je potrebno veliko električne energije, ki je na Miru ni dovolj. Usmerjanje Mira je nujno, da bi se z njim lahko združilo samodejno vesoljsko plovilo, ki ga bo predvidoma v začetku marca iztirilo.
Vrnitev Čarobne ladje 2
16. 01. 2001 00.00
Po šestih dneh, 18 urah in 22 minutah vesoljskega poleta in 108 obkrožitvah Zemlje se je danes ob 12.22 po srednjeevropskem času na Zemljo uspešno vrnil pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje Shenzhou 2 (Čarobna ladja 2). V odseku so se s poleta vrnile tudi živali in celice mikrobov. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki pristanka resda ni pokazala, je ladja pristala v kitajski avtonomni pokrajini Notranja Mongolija na severu Kitajske. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da se je polet končal povsem uspešno. Gre za drugi preizkus vesoljske ladje, namenjene za polet prvega Kitajca ali Kitajcev v vesolje.
Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.
Ekološka sanacija postojank
09. 01. 2001 00.00
Planinsko društvo Celje, ki se po številu članov (lani jih je bilo 780) in lastnih aktivnostih uvršča v eno izmed večjih v Sloveniji, posebno pozornost namenja ekološki sanaciji svojih planinskih postojank. Predsednik društva Edvard Stepišnik poudarja, da so celjski planinci skoraj v celoti ekološko sanirali Dom na Okrešlju v Zgornjesavinjski dolini, saj je bila lani opravljena popolna elektrifikacija doma. Ta naložba je bila vredna sedem milijonov tolarjev, do konca tega leta pa bodo planinci s postavitvijo plinske postaje, za katero bo treba odšteti dva milijona tolarjev, opravili tudi plinifikacijo Doma na Okrešlju, je še dejal Stepišnik.
Kmalu prvi pristanek na planetoidu
05. 01. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je odobrila pristanek vesoljske sonde NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker na planetoidu (asteroidu) 433 Eros. Pristanek bo 12. februarja.
Matjaž Pograjc med najobetavnejšemi koreografi v NY
27. 12. 2000 00.00
Slovenskega koreografa Matjaža Pograjca je spletna stran New York search.com uvrstila med najobetavnejše koreografe, ki so se leta 2000 predstavili v New Yorku. Do te ocene so se upravljalci omenjene spletne strani na naslovu http://newyork.citysearch.com/feature/24875 dokopali po letošnjem sicer že tretjem gostovanju plesne skupine Betontanc in Pograjca v newyorškem gledališču La Mama, tokrat s predstavo Skrivni seznam sončnih dni.
Odpravo sonde Mars Global Surveyor bodo podaljšali
19. 12. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo odpravo Marsove orbitalne sonde Mars Global Surveyor (MGS), ki raziskuje rdeči planet, podaljšala do aprila 2002. Prvotno so načrtovali, da bo sonda fotografirala površje Marsa v času enega Marsovskega leta, ki je dolgo 687 dni, to je do 1. februarja 2001. Za dodatno uporabo MGS so že namenili 16,2 milijona dolarjev.
Endeavour pristal na Cape Canaveralu
12. 12. 2000 00.00
Po 10 dneh, 19 urah in 58 minutah poleta je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi tri minute in pol po polnoči pristal ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s petčlansko ameriško-kanadsko posadko.
Vesoljca popravila krilo sončnih celic na MVP
08. 12. 2000 00.00
Ameriška astronavta Joe Tanner in Carlos Noriega sta sinoči ob 22.23 po srednjeevropskem času zaključila zadnjega od svojih treh vesoljskih sprehodov na Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Med sprehodom, ki je trajal pet ur in dest minut, sta na plošči krila na desnem boku postaje uspešno odpravila manjšo razrahljanost, premestila S-band anteno in uresničila še nekaj drugih nalog, nato pa sta se vrnila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour.
Tanner in Noriega končala sprehod
06. 12. 2000 00.00
Ameriška astronavta Joe Tanner in Carlos Noriega sta davi 58 minut po polnoči zaključila drugega od predvidoma treh vesoljskih sprehodov na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) in se vrnila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour. Med sprehodom, ki je trajal šest ur in 37 minut, sta napeljala več podatkovnih in električnih kablov, ki bodo na ameriški del Mednarodne vesoljske postaje prenašali električno energijo dveh novih kril sončnih celic, premestila S-band anteno in opravila več drugih nalog.
Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Izstrelili Endeavour
01. 12. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Floridi so davi ob 4.06 po srednjeevropskem času uspešno in v prvem poskusu izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ki je s petčlansko ameriško-kanadsko posadko astronavtov, 17 ton težkim svetlobno-napetostnim pogonskim modulom P6 in prvim od štirih parov kril s ploščami sončnih celic poletel proti Mednarodni vesoljski postaji, s katero se bo predvidoma združil v soboto ob 20.57 po srednjeevropskem času.
Podelili Zoisova priznanja
27. 11. 2000 00.00
V Narodni galeriji so podelili nagrade in priznanja devetim Zoisovim nagrajencem. Prejemniki letošnjih nagrad in priznanj so: dr. Goran Dražič, akademik in profesor dr. Stane Gabrovec, akademik profesor dr. Vinko Kambič, profesor dr. Sandi Klavžar, dr. Jurij Perovšek, profesor dr. Slavko Splichal, docent dr. Marko Topič, profesor dr. Marko Andrej Zupan in dr. Stojan Stavber.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Odštevanje pred izstrelitvijo Atlantisa
06. 09. 2000 00.00
Včeraj ob 17.00 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred petkovim poletom vesoljskega plovila Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Postaja je sestavljena iz modulov Zarja, Unity in Zvezda, v dolžino meri 43,6 metra in ima maso 67 ton. Z modulom Zvezda je od 8. avgusta združena ruska tovorna vesoljska ladja Progress M1-3. MVP obkroža Zemljo na višini od 356 do 366 kilometrov.
Konec vesoljskega sprehoda na Miru
13. 05. 2000 09.13
Kozmonavta Sergej Zaljotin in Aleksander Kaleri, ki sta izstopila iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta zaključila približno peturni vesoljski sprehod in se vrnila v postajo.
Skrivnost je v sončnih očalih
12. 05. 2000 08.43
Skrivnost privlačnosti italijanskega moškega so sončna očala, je pokazala neka javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil italijanski časnik La Stampa ob odprtju mednarodnega optičnega salona v Milanu. Po ugotovitvah raziskave naj bi sončna očala okrepila karizmo in avtoriteto javnih osebnosti, kot sta papež Janez Pavel II. in novi predsednik italijanske vlade Giuliano Amato.
Olimpijski ogenj okoli sveta
10. 05. 2000 15.35
V grški Olimpiji so prižgali olimpijski ogenj, ki bo gorel med olimpijskimi igrami (OI) letos v avstralskem Sydneyu (od 15. septembra do 1. oktobra). Tradicionalna slovesnost je potekala med ruševinami stavb mesta, kjer so potekale antične OI.
Strokovnjaki poškodovali satelit Hessi
25. 03. 2000 08.59
V kalifornijskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) je na 75 milijonov dolarjev vrednem umetnem satelitu Hessi (High Energy Solar Spectroscopic Imager) ameriške vesoljske agencije NASA med napačnim preizkušanjem prišlo do tako resnih poškodb, da bodo morali njegovo izstrelitev preložiti za najmanj pol leta.
Bo Bausch&Lomb prevzel Wesley Jessen?
23. 03. 2000 19.53
Vodilni svetovni proizvajalec očal in kontaktnih leč Bausch & Lomb (B&L) je delničarjem družbe Wesley Jessen VisionCare ponudil 600 milijonov dolarjev oz. 34 dolarjev za delnico. S tem bi družba B&L, ki je svetovno znana po sončnih očalih Ray Ban, prevzela podjetje Wesley Jenssen, za katerega se zanima tudi družba Ocular Sciences, ki je Jenssenovim delničarjem na začetku marca ponudila 420 milijonov dolarjev.