sonca
Astronomi odkrili nov planet
27. 06. 1998 09.26
Petnajst svetlobnih let od Zemlje so astronomi odkrili nov planet, ki je večji od Jupitra, sestavljajo pa ga razbeljeni plini s površinsko temperaturo okrog minus šestdeset stopinj Celzija. Odkritje, ki ga je znanstvenem simpoziju v Kanadu oznanil vodja štiričlanske skupine državnih raziskovalcev Geoffrey Marcy, je potrdila tudi neodvisna skupina iz Švice. Ameriški raziskovalci so planet odkrili s pomočjo teleskopa Keck I na Havajih, na njegov obstoj pa so sklepali na osnovi nihanja v gibanju bližnje zvezde, ne z neposredno vizualizacijo.
Zvezdni prah povzroča klimatske spremembe
27. 05. 1998 07.53
Večina znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskavami ozračja, danes meni, da so klimatske spremembe na Zemlji posledice počasnega prerazporejanja sončne toplote po površini planeta, do katerih prihaja zaradi cikličnih variacij v obliki Zemljine orbite. Stanley Dermott, predsednik oddelka za astronomijo na floridskem vseučilišču v Gainesvilleu, in Stephen Kortenkamp, doktor znanosti in član znanstvenega društva na inštitutu Carnegie v Washingtonu, pa sta nedavno razvila teorijo, po kateri obsežne spremembe v Zemljinem ozračju, ki utegnejo trajati tudi več milijonov let, nastajajo zaradi kopičenja vesoljskega prahu v zemeljski atmosferi, ki najverjetneje nastaja zaradi trčenj asteroidov v vesolju. Kot v zadnji številki revije Science piše ameriška agencija USIA, medplanetarni prah morda predstavlja dodaten dejavnik, ki povzroča spremembe ozračja in pospešuje izumiranje vrst. Znanstvenika sta izračunala, da vsako leto na Zemljo pade skoraj 30 milijonov kilogramov prašnih delcev iz oblakov, ki krožijo okrog Sonca in v notranjem delu sončnega sistema. Izdelala sta tudi model tokov prašnih delcev za zadnjih 1,2 milijona let in odkrila, da do največjega strujanja prihaja približno vsakih 100.000 let, kar se približno ujema z variacijami ekscentričnosti Zemljine orbite, ki ima podobno frekvenco. "Stalna rast tako velikih količin prahu lahko povzroči obsežne spremembe v ozračju na Zemlji, ki lahko traja tudi več milijonov let", je poudaril Dermott.
Duncan potrjuje svoj naslov
28. 04. 1998 10.16
Novinec leta v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA Tim Duncan je še enkrat dokazal, da si zasluži ta naslov. V srečanju končnice proti Soncem iz Phoenixa je namreč dosegel 22 točk, odlično igral v tretji četrtini ter krepko pripomogel k skupnemu vodstvu Ostrog z 2:1. S pomočjo razpoloženih Davida Robinsona in Vinnyija Del Negra so Ostroge tokrat Sonca premagale za 12 točk (100:88). Svojo priložnost ob razigranem Antoniu McDyessu - očitno je bil tokrat sam - je dobil tudi Marko Milič, ki pa je v svojem debiju v končnici lige na parket stopil le za minuto. Podobno kot v San Antoniu so tudi v Clevelandu domačini slavili. Po vodstvu Hitrostnikov z 2:0 so Konjeniki znižali na 2:1 predvsem po zaslugi razigranega Shawna Kempa, ki je dosegel 31 točk ter tako preprečil izpad svojega moštva iz nadaljevanja tekmovanja. Za odločilno tretjo zmago bodo morali Hitrostniki igrati mnogo bolje, vendar se jim z Larry Birdom, Reggijem Millerjem (18) in domačim občinstvom v četrtek, 30. aprila, verjetno ni treba zelo bati. Pri Indiani je tokrat največ točk dosegel Rik Smith, 26.
Napoved za sosednje pokrajine
19. 04. 1998 10.06
V sosednjih pokrajinah bo danes spremenljivo oblačno, popoldne se bodo še pojavljale posamezne plohe ali nevihte. Jutri bo povsod več sonca.
Nad Evropo odkrili manjšo ozonsko luknjo
07. 04. 1998 12.04
Nad Evropo so ponovno odkrili manjšo ozonsko luknjo. Kot je sinoči sporočil Nemški center za letalske in vesoljske polete DLR, je ozonska luknja nastala nad zahodnim Atlantikom in se v zadnjih dneh marca preko severne Francije in britanskega otočja pomaknila nad srednjo in južno Evropo, vendar pa zaradi nizke lege sonca stopnja ultravijoličnega sevanja ne dosega zdravju nevarnih kritičnih vrednosti. Kot so sporočili z DLR, gre za cikličen pojav, ki nastaja zaradi globalne dinamike atmosfere in ga je bilo mogoče zadnjič opazovati marca lani. Podatke o ozonski luknji so v okviru globalnega poizkusa opazovanja ozona (Global Ozone Monitoring Experiment - GOME) zbrali z evropskim satelitom ERS-2 in obdelali v centru DLR v nemškem Oberpfaffenhofnu.
S pomočjo Sonc na vrhu zopet Jazzerji
07. 04. 1998 07.37
Na zahodu se še vedno "tepejo". V sinočnjem krogu severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA so namreč Sonca (Phoenix) pošteno opekla Nadzvočnike iz Seattla ter jim krepko zamešala štrene v boju za prvo mesto na zahodu. Za goste iz Arizone sta bila najuspešnejša Danny Manning (23) in Rex Chapman, ki je dosegel dva odločilna koša tik pred zvokom zaključne sirene. Marko Milič v tem srečanju ni dobil svoje priložnosti. Željo nastopiti v končnici, v New Jerseyju uresničuje Sam Casell, ki je bil tokrat s 35 točkami najuspešnejši strelec v tekmi proti Sršenom iz Charlotte. S sinočnjim uspehom so tako Mrežice zmago pred Čarovniki iz Washingtona za osmo, poslednje, mesto, ki še vodi v končnico. Podobno kot Casell v New Jerseyju je v Orlandu blestel Nick Anderson, saj je dosegel le točko manj od zgoraj omenjenega igralca ter s tem Čarovnijo obdržal v bitki za nadaljevanje tekmovanja. Za Mrežicami zaostajajo za eno zmago, še pomembneje pa je, da so uspeli prekiniti serijo treh zaporednih porazov. Tokratna njihova žrtev so bili košarkarji iz Philadelphije, ki jim tudi tokrat ni mogel pomagati niti Allen Iverson (23) . V San Antoniju je Rasheed Wallace dosegel 28 točk, s vključno dvema odločilnima prostima metoma ob koncu zadnje četrtine ter Portland od Minnestote, za šesto mesto na zahodu, oddaljil za tri zmage. V končnici srečanja sta imela vse niti zmage v svojih rokah Jaren Jackson in Vinny Del Negro, vendar sta oba zgrešila meta za tri točke, Ostroge pa so tako morale priznati že 24. poraz v sezoni.
Obeti
31. 03. 1998 08.32
V četrtek in petek bo spremenljivo oblačno s posameznimi plohami. Več sonca bo v vzhodnih krajih. Še bo razmeroma toplo, pihal bo jugozahodnik.
Voyager 1 odslej rekordno daleč od Zemlje
17. 02. 1998 19.00
Drevi, približno ob 23.10 po srednjeevropskem času bo ameriška samodejna sonda Voyager 1 glede na razdaljo od Zemlje prehitela ameriško samodejno sondo Pioneer 10 in postala najbolj oddaljen predmet, ki ga je izdelal človek. Voyager 1 je zdaj oddaljen od Zemlje 10,4 milijarde km in se giblje s hitrostjo 17,4 km/s. Četrt stoletja je bil Pioneer 10 človekov najbolj oddaljeni predmet, zdaj pa prevzema "štafetno palico" Voyager 1. Sondi se oddaljujeta od Sonca v skoraj nasprotnih smereh in sta zdaj blizu 70-krat dlje od našega dnevnega svetila kot Zemlja. Na tej razdalji sije Sonce 5.000-krat šibkeje kot na Zemlji. Zato se sondi gibljeta skozi zelo hladno okolje. Toda zahvaljujoč radioizotopskim toplotno-električnim generatorjem (RTG) sondi tudi na tako veliki razdalji še vedno delujeta. V pasadenskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v Kaliforniji pravijo, da je že samo dejstvo, da Voyager 1 še vedno pošilja podatke pomemben tehniški dosežek.
Berni, slovenski Avstrijec ali avstrijski Slovenec
10. 02. 1998 17.58
Med slovenskimi reprezentanti na tokratnih OI je posebne pozornosti deležen Bernhard Knauss, avstrijski smučar, ki brani barve slovenske reprezentance. Berni, kot ga kličejo kolegi iz reprezentance, se je rodil 25. 6. 1965 v Schladmingu in že s tremi leti stopil na smuči. Nič čudnega, saj sta smučarsko pot izbrala že mnogo let pred njim njegov oče in ded. Bernhardov oče, je bil celo avstrijski prvak. Za malega Bernija je bila športna pot jasno začrtana. Kmalu je postal član avstrijske reprezentance, žal pa ga je po petih letih nastopanja za avstrijsko izbrano vrsto za eno leto priklenila na posteljo skrivnostna bolezen. Za ozdravitev se bojda lahko zahvali materi, ki ni verjela zdravniškim nasvetom in mu je s svojimi zdravili vrnila zdravje. Kariere v reprezentanci je bilo konec in Bernhard se je posvetil poklicu. A le za kratek čas. Kmalu je prodal svojega golfa in si z denarjem kupil letalsko vozovnico za Kalifornijo, kjer je leta 1988 začel svojo poklicno smučarsko kariero. Leto kasneje je v skupni uvrstitvi zasedel že peto mesto v dokaj hudi konkurenci. Spomnimo se le dvojčkov Mahre, pa bratov Halsnes ali pa Christiana Orlainskega, Mathiasa Bertholda in ne nazadnje dveh Slovencev Tomaža Cerkovnika in Tomaža Čižmana.
Odprt arhiv o inkviziciji
22. 01. 1998 14.13
Vatikan je danes za zgodovinarje odprl arhiv o inkviziciji, ki je bil doslej praktično nedostopen. Obenem znanstveniki na mednarodnem kongresu v Rimu razpravljajo o dosedanjem položaju in perspektivah na raziskovalnem področju.
Vremenska napoved za Slovenijo
30. 12. 1997 08.24
Danes in jutri bo delno jasno, na Primorskem ter po nekaterih nižinah pa se bo zadrževala nizka oblačnost ali megla, ponekod večji del dneva. Več sonca bo v severovzhodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od minus 5 do 0, na Gorenjskem do minus 10 in ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 0 do 5, v krajih s sončnim vremenom okoli 8 stopinj C.
Napoved vremena za Slovenijo
29. 12. 1997 11.27
Ponoči in jutri bo delno jasno, na Primorskem ter po nekaterih nižinah pa se bo zadrževala nizka oblačnost ali megla, ponekod večji del dneva. Več sonca bo v vzhodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, na Gorenjskem do -8, najvišje dnevne od 0 do 5, v krajih s sončnim vremenom okoli 8 °C.
Olimpijski ogenj že na poti
20. 12. 1997 10.12
Olimpijski ogenj, ki bo 7. februarja 1998 zagorel na prizorišču OI v Naganu, so prižgali v antični Olimpiji, od koder bo krenil na dolgo pot do Japonske.
Slovenski astronom Herman Mikuž ob odkritju novih asteroidov; verjetnost trčenj z Zemljo ni zanemarljiva
27. 11. 1997 11.58
Slovenski astronom Herman Mikuž, ki je doslej odkril že 11 malih planetov, je za STA povedal, da obstaja v tujini več centrov za odkrivanje asteroidov oz. planetoidov, kot tudi pravimo malim planetom. Ti centri so pri odkrivanju zelo uspešni saj lahko v mesecu dni odkrijejo tudi nekaj sto asteroidov. Pri opazovanju neba uporabljajo zelo izpopolnjeno opremo, ki je posebej prirejena tako za odkrivanje samo kot tudi za spremljanje takšnih predmetov. Pri nas tako dobre opreme še nimamo, jo pa razvijamo.