sonce
Prvoaprilske šale tudi na račun papeža
02. 04. 1999 11.30
Šalam ob 1. aprilu se ni mogel izogniti niti sam papež Janez Pavel II. Nemški časnik Suedkurier je tako zapisal, da naj bi po uspehu papeževe zgoščenke Abba Pater neka hamburška agencija začela pogajanja o papeževem koncertu na prostem.
Planetoid 9674 poimenovali po Sloveniji
17. 02. 1999 15.45
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na predlog slovenskih astronomov planetoidu 9674 dodelila ime Slovenija.
Nov film slovitega ruskega režiserja Nikite Mihalkova
16. 02. 1999 11.28
Najnovejši film slovitega ruskega režiserja Nikite Mihalkova Sibirski brivec bodo premierno predvajali 20. februarja v veliki palači Kremlju, nekdanji kongresni dvorani ruske komunistične partije, ki premore 6000 sedežev.
Napoved za Slovenijo
11. 02. 1999 08.46
Oblačno bo danes. Predvsem v vzhodnih in ponekod v osrednjih krajih bo še rahlo snežilo, vendar bodo padavine čez dan večinoma ponehale. Pihala bosta severni in severovzhodni veter, na Primorskem pa zmerna burja, kjer se bo popoldne tudi delno zjasnilo. Jutri bo pretežno oblačno in večinoma suho. Sonce bo občasno posijalo na Primorskem. Še bo pihala zmerna burja, ponekod v notranjosti Slovenije pa severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od minus 6 do minus 2, na Gorenjskem do minus 10, na Primorskem 0, najvišje dnevne pa od minus 4 do minus 1, na Primorskem do 4 stopinje C.
Rekordno visoke temperature na Bavarskem
05. 01. 1999 16.52
V Muenchnu so vremenoslovci danes izmerili za ta letni čas rekordno visoke temperature, saj je današnji dan s 14,7 stopinje Celzija najtoplejši 5. januar, odkar so pred 100 leti začeli beležiti temperature.
Obeti
26. 11. 1998 08.14
V soboto in nedeljo bo pretežno oblačno in večinoma suho vreme. Le na Primorskem bo občasno posijalo sonce. Večjih temperaturnih sprememb ne bo.
Monetovo Vzhajajoče sonce muzeju Getty v Los Angelesu
19. 11. 1998 11.05
Muzej Getty v Los Angelesu je nedavno dobil eno od prvih impresionističnih del znamenitega francoskega slikarja Clauda Moneta (1840-1926). Delo, naslikano leta 1873, upodablja pristanišče Le Havre na severozahodu Francije, kjer prvi žarki zore odsevajo na zeleno-modri morski gladini. Slika je bila doslej na ogled v pariškem muzeju Marmottan, občinstvu v Los Angelesu pa bo na voljo od 27. novembra dalje.
Kozmonavta sta med sprehodom utirila maketo Sputnika 1
11. 11. 1998 08.27
Kozmonavta 26. glavne odprave na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir Genadij Padalka in Sergej Avdejev sta davi ob 2.18 po srednjeevropskem času, ko se je zaprla izstopna loputa, uspešno zaključila vesoljski sprehod, na katerega sta odšla sinoči po odprtju lopute ob 20.24 po srednjeevropskem času.
Drevo Newtonovega ''razsvetljenja''
15. 10. 1998 09.40
Slavna jablana, pod katero je Isaac Newton konec 17. stoletja odkril zakon o gravitaciji, še vedno stoji. Jablane ponavadi ne živijo dlje od 150 let, toda britanski fizik Richard Keesing trdi, da je dotično drevesu potem, ko ga je nevihta leta 1820 izruvala, uspelo obnoviti svoje korenine.
Kinoteka: drevi začetek retrospektive poljskega filma
06. 10. 1998 16.03
V Slovenski kinoteki se bo s projekcijo filma Sonce vzhaja enkrat na dan iz leta 1972 poljskega režiserja Henryka Klube, sicer rektorja visoke državne šole za film, televizijo in gledališče v Lodzu, drevi ob 20.15 začela retrospektiva šestnajstih filmov ''pozabljenih'' poljskih avtorjev. Izbor pod naslovom Iluminacija je opravil režiser Franci Slak, predstojnik oddelka za film in TV na ljubljanski AGRFT, nekoč tudi sam učenec poljske filmske šole.
Brazilski film zmagal na filmskem festivalu v Biarritzu
04. 10. 1998 14.55
Na 7. festivalu filma in kulture Latinske Amerike v francoskem Biarritzu je najvišjo nagrado, Zlato sonce, v kategoriji dolgometražnega filma prejel film z naslovom Kenoma brazilske režiserke Eliane Caffe.
V Madridu razstava o Hemingwayu
20. 07. 1998 11.20
Ernest Hemingway, sloviti ameriški pisatelj, avtor romanov kot so Sonce vzhaja in zahaja, Zbogom orožje, Komu zvoni?, Sneg na Kilimandžaru ter Starec in morje, bi prihodnje leto dopolnil 100 let.
Odkrili nova planeta
06. 07. 1998 16.12
Mednarodna skupina astronomov iz južne Francije je odkrila dva nova planeta, ki sta oddaljena od našega Osončja 15 oziroma 60 svetlobnih let.
Slika Maxa Ernsta nova pridobitev muzeja v Saarbruecknu
23. 06. 1998 14.29
Nova pridobitev zbirke Posarskega muzeja v Saarbruecknu je surrealistična slika Maxa Ernsta z naslovom Foret et soleil (Gozd in sonce). Slika, ki so jo razstavili na razstavi Zvezdne ure v deželni galeriji v Stuttgartu, sodi v cikel Gozdov, ki ga je Max Ernst v glavnem ustvaril v 20. letih. Kot so sporočili iz Posarskega muzeja, je sliko, katere nakup je stal 1,5 milijona mark, muzeju včeraj predal generalni sekretar deželne kulturne ustanove Klaus Maurice.
Sončni mrk bo najbolj viden v Romuniji
23. 05. 1998 10.49
V Romuniji se že veselijo zadnjega sončnega mrka v tem tisočletju. Mrk, ki bo nastopil 11. avgusta 1999, naj bi v Romunijo privabil več kot 500.000 radovednežev oziroma trikrat več, kot je to državo turistov obiskalo lani. Takrat bo luna za dve minuti in 23 sekund popolnoma prekrila sonce.
Popoln sončni mrk na Karibih
24. 02. 1998 13.12
Na Karibih bo v četrtek popoln sončni mrk, ki ga bo po napovedih tamkajšnjih astronomov v dopoldanskih urah mogoče opazovati v vzhodni Panami, severni Kolumbiji in Venezueli kot tudi na nekaterih manjših karibskih otokih.
Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?
20. 02. 1998 16.44
Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.
Voyager 1 odslej rekordno daleč od Zemlje
17. 02. 1998 19.00
Drevi, približno ob 23.10 po srednjeevropskem času bo ameriška samodejna sonda Voyager 1 glede na razdaljo od Zemlje prehitela ameriško samodejno sondo Pioneer 10 in postala najbolj oddaljen predmet, ki ga je izdelal človek. Voyager 1 je zdaj oddaljen od Zemlje 10,4 milijarde km in se giblje s hitrostjo 17,4 km/s. Četrt stoletja je bil Pioneer 10 človekov najbolj oddaljeni predmet, zdaj pa prevzema "štafetno palico" Voyager 1. Sondi se oddaljujeta od Sonca v skoraj nasprotnih smereh in sta zdaj blizu 70-krat dlje od našega dnevnega svetila kot Zemlja. Na tej razdalji sije Sonce 5.000-krat šibkeje kot na Zemlji. Zato se sondi gibljeta skozi zelo hladno okolje. Toda zahvaljujoč radioizotopskim toplotno-električnim generatorjem (RTG) sondi tudi na tako veliki razdalji še vedno delujeta. V pasadenskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v Kaliforniji pravijo, da je že samo dejstvo, da Voyager 1 še vedno pošilja podatke pomemben tehniški dosežek.
Drugo soglasje agencije za privatizacijo ima 1209 podjetij
04. 02. 1998 16.47
Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je do danes odobrila 1423 programov lastninskega preoblikovanja, drugo soglasje k programu pa je izdala 1209 podjetjem.
Brez napora za islandske muslimane
28. 12. 1997 12.55
Majhna muslimanska skupnost na Islandiji letos res ne bo imela težav ob praznovanju ramadana. V najsevernejši prestolnici na svetu namreč sonce te dni vzide šele okoli 11.30, zaide pa že ob 15.30, pa še v tem času je tako nizko, da ostane skrito za okoliškimi hribi.