sorte
Bomo zaščitili cviček?
16. 12. 2005 20.03
Poslanci so razpravljali o predlogu zakona o vinu. Največ razburjenja je povzročilo vprašanje zaščite cvička.
Praznik užitkov in strasti
03. 11. 2005 11.09
Največji sejem erotike Berlinski Venus 2005 je znova prepričal, da je v dobri formi in da se ni bati za njegovo prihodnost
Kristančič med vinarsko elito
26. 10. 2005 17.46
Na newyorškem Broadwayju se je zbralo 250 najboljših vinarjev na svetu, med njimi tudi Aleš Kristančič.
Kmetje: Premalo za breskve
09. 08. 2005 00.00
Po mnenju kmetov Fructal vipavske breskve odkupuje po prenizki ceni. Odkup sicer poteka brez zapletov.
Na zdravje s točajem!
24. 03. 2005 00.00
Briški vinogradniki so se odločili, da bodo vinsko vrsto tokaj spremenili v točaj. Na ta način ohranjajo prepoznavnost sorte.
Ukaz iz EU: Sauvignonnase namesto tokaja?
18. 01. 2005 00.00
Vinarji iz Goriških Brd svojega odličnega furlanskega tokaja ne smejo več stekleničiti, če ga prej ne preimenujejo.
Dražba največje steklenice
18. 11. 2004 00.00
Dražbena hiša Sotheby's bo na dražbi prodajala največjo steklenico vina na svetu.
Josipa Lisac spet v Ljubljani
13. 09. 2004 00.00
Ljubitelji ekstravagance se lahko veselijo glasbenega dogodka, ki ga pripravlja Josipa Lisac.
Presenetljiva odločitev Opeca
10. 02. 2004 00.00
Organizacija držav izvoznic nafte OPEC je presenetljivo znižala kvote načrpane nafte za milijon sodov na 23,5 sodov dnevno.
Začenja se obiranje hmelja
18. 08. 2003 00.00
Večina slovenskih hmeljarjev je s pomočjo delavcev iz Romunije in Hrvaške pričela z obiranjem letošnjega pridelka. Hmeljarji bodo tako najprej obrali zgodnje sorte hmelja, ki so zasejane na okoli 250 hektarjev od skupno 1650 hektarjev s hmeljem zasejanih površin v Sloveniji.
V Srbiji vzgojili 50-kilogramsko lubenico
13. 08. 2003 00.00
Srbski kmet Stevan Mirković je na svojem polju pri Čelarevu v Srbiji vzgojil 50 kilogramov težko lubenico in tako izboljšal nedavni lastni rekord, ko je na prireditvi "Lubenici v čast" v vasi Rivnica osvojil prvo mesto z lubenico, težko 36,5 kilograma.
Nova žarišča hruševega ožiga
13. 06. 2003 00.00
Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo je določila nova žarišča hruševega ožiga v krajih Košiše, Mekinje pri Kamniku, v Preddvoru in v Zgornji Besnici.
Hrušev ožig tudi v Beli pri Katarini
12. 06. 2003 00.00
Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo je v sredo določila novo žarišče hruševega ožiga v kraju Belo pri Katarini (pošta Topolo). Vremenske razmere in drugi dejavniki še vedno omogočajo širjenje bolezni iz okuženih območij.
S hruševim ožigom okužena nova območja
05. 06. 2003 00.00
Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo je razglasila nova območja okuženosti s hruševim ožigom oz. ognjevko. Nevarna rastlinska bolezen je potrjena tudi v največjem Gorenskem sadovnjaku v Resjah pri Podvinu. Zaenkrat so okužene občutljivejše sorte jabolk.
Haider za sodelovanje z Irakom
05. 11. 2002 00.00
Koroški deželni glavar in dolgoletni vodja avstrijskih svobodnjakov Jörg Haider je zasebni obisk v Iraku označil za pozitivnega. Kot je dejal, lahko avstrijsko gospodarstvo po njegovih pogovorih v Iraku pričakuje naročila v milijardnih vsotah.
Nova direktiva glede tobačnih izdelkov
10. 09. 2002 00.00
Javni pravobranilec sodišča Evropskih skupnosti v Luxembourgu je zavrnil pritožbo dveh britanskih proizvajalcev tobaka glede strogih tobačnih pravil, ki jih je maja lani sprejela Evropska komisija, veljati pa naj bi začela konec tega meseca.
Evropski tisk o avstrijski vladni krizi
09. 09. 2002 00.00
Osrednja tema naslovnic evropskih časnikov je kriza avstrijske vlade, ki jo je povzročil razkol v avstrijski svobodnjaški stranki.
Hmeljarji začeli obirati
10. 08. 2002 00.00
Slovenski hmeljarji so danes pričeli z obiranjem letošnjega pridelka. Hmeljarjem je letos prizanesla hmeljska pršica, najprej pa bodo obrali zgodnjo sorto - savinjski golding, potem pa še poznejše sorte hmelja.
360 ropov v treh mesecih
10. 03. 2002 00.00
Šestnajstletnik iz Francije je postal rekorder posebne sorte. V treh mesecih je namreč 360-krat napadel in oropal naključne mimoidoče na cestah in s tem postavil francoski rekord.
Strah je odveč
22. 01. 2002 00.00
Gensko spremenjena (GS) hrana je seveda med nami. Po grobih ocenah GS hrano vsak dan uživa že kake pol milijarde ljudi. Zapirati trg pred GS hrano lahko potrošnikom le škoduje.
Hude posledice pozebe
17. 04. 2001 00.00
Strokovnjaki novogoriškega kmetijsko-veterinarskega zavoda ocenjujejo škodo, ki so jo povzročile nizke temperature v noči s sobote na nedeljo. Po prvih zbranih podatkih večje katastrofe ne pričakujejo, saj so jo preprečile hitre vremenske spremembe v jutranjih urah. Temperature so se res spustile tudi do tri stopinje pod ničlo, a le za kratek čas. Suha pozeba je prizadela sadovnjake in vinograde v višjih in nižjih legah. Poleg breskev, ki so že odcvetele in vinskih trt, ki so že odgnale, so bile najbolj ogrožene češnje in marelice. O dejanski škodi, ki vsaj na prvi pogled ne bi smela biti previsoka, pa bo več znanega čez nekaj dni, ko bodo strokovnjaki analizirali podatke zbrane med terenskimi ogledi, s katerimi bodo nadaljevali tudi jutri.
Savinjski hmeljarji letos pridelali manj
07. 09. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki so po 10. avgustu začeli obirati golding, nadaljevali pa z obiranjem pozne hmeljske sorte aurora, so v teh dneh končali spravilo letošnjega pridelka. Kot pojasnjuje direktorica Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak, so hmeljarji letos pridelali le 1.300 ton hmelja, saj sta suša in vročina, pa tudi hmeljska pršica, oklestile pridelek tudi do 60 odstotkov. Končna odkupna cena hmelja še ni znana, pričakovati pa je, da bo znašala približno 5,1 nemške marke za kilogram, saj so nekaj hmelja že prodali po tej ceni. Večino letošnjega pridelka je odkupilo žalsko podjetje Hmezad Export Import. Bizjakova je tudi pojasnila, da pridelovalci hmelja niso najbolj zadovoljni s ponujeno odkupno ceno, vendar je ta posledica tržnih razmer. Na evropskem trgu je namreč letošnji najmočnejši konkurent savinjskemu hmelju nemški hmelj, ki ga ni prizadela suša.
Hmeljarji prejeli državno podporo
18. 08. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki bodo v prihodnjih dneh končali z obiranjem savinjskega goldinga ter pričeli s pospravljanjem pozne sorte hmelja aurore in kultivarjev C skupine, so v začetku tedna prejeli obljubljeno državno podporo, in sicer 118.000 tolarjev na hektar. Po besedah direktorja Hmeljarskega združenja Slovenije Martina Pavloviča, so te subvencije deležni vsi hmeljarji, ne le tisti, ki so žične nasade odkupili od Hmezad kmetijstva v stečaju.
Začeli z obiranjem hmelja
09. 08. 2000 00.00
Nekateri savinjski hmeljarji so v teh dneh že začeli z obiranjem hmelja, na katerem je zaradi spomladanske suše in vročine letos nastala precejšnja škoda. Po besedah vodje Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelice Bizjak bo obiranje hmelja, ki je letos zasejan na 1794 hektarjev, kar pomeni 129 hektarjev manj kot lani, v polnem teku šele ob koncu tedna. Več kot tisoč sezonskih delavcev, ki bodo oskrbovali približno sto obiralnih strojev, se bo najprej lotilo pospravljanja hmelja sorte goding, ki je letos nerazraščen, auroro, ki sodi med poznejše hmeljske sorte, pa bodo začeli obirati čez dober teden dni.
Manjši pridelek zgodnjih sort hmelja
23. 06. 2000 13.07
Zaradi visokih spomladanskih in zgodnjih poletnih temperatur ter suše je razraščanje hmelja v Savinjski dolini že zaključeno. Kot je povedal direktor žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Iztok Košir, je hmelj, ki je letos začel cveteti dobrih pet tednov prej kot običajno, že končal vegetativno fazo razvoja in prestopil v degenerativno obdobje. Letos se hmeljske rastline, ki rastejo na 1800 hektarjev, nepravilno razraščajo v širino, njihova kakovost je manjša, značilno pa je tudi neenakomerno cvetenje, kar bo imelo za posledico 50odstotno zmanjšanje pridelka, predvsem zgodnjih sort hmelja, kot sta golding in aurora.
Austria Tabak se je vrnil v ZRJ
20. 06. 2000 07.56
Avstrijski proizvajalec tobačnih izdelkov Austria Tabak se je pred kratkim vrnil na jugoslovanski trg. Mesečna prodaja dosega 30 milijonov kosov cigaret, so sporočili iz podjetja. Za nemškim koncernom Reemtsma je Austria Tabak drugo mednarodno podjetje, ki je v zadnjih dvajsetih letih poskušalo prodreti na jugoslovanski trg.
Na Danskem rastejo orjaška jabolka
21. 11. 1999 09.00
Danski pridelovalec sadja Finn Sloth Larsen je v svojem sadovnjaku na otoku Fejoe pridelal orjaško jabolko, ki se je s 1140 grami vpisalo celo v Guinessovo knjigo rekordov.
Agroind prejema priznanja za svoja vina
28. 07. 1999 16.36
Podjetje Agroind Vipava 1894 je edini slovenski proizvajalec avtohtone sorte zelen, ki si uspešno utira pot na zahtevna evropska tržišča. Podjetje je v prvih šestih mesecih tega leta samo v Nemčijo izvozilo 770.000 litrov različnih vrst vina, celoten letošnji izvoz tega vipavskega podjetja pa je dosegel tri milijone litrov vina, od tega največ v Francijo in ZDA, so sporočili iz vipavskega Agroinda.
Ozadje kölnskega srečanja vrha skupine G-8
20. 06. 1999 09.10
Tridnevno bivanje udeležencev vrha skupine G-8 v Koelnu dopolnjuje bogat program. Med najbolj privlačnimi dejavnostmi kölnskega srečanja so degustacija vin, srečanje z mladimi in sprehodi ob Renu.
Nova pridobitev kleti Vinakoper
28. 01. 1999 16.10
Po končanih večletnih posodabljanjih proizvodnje so v kleti Vinakoper na današnji slovesnosti, namenjeni predvsem poslovnim partnerjem koprskega vinarja, predstavili pravkar obnovljeni del kleti z novimi cisternami iz nerjaveče pločevine ter sodčki za zorenje vin po tehnologiji barrique.