sovraštva
Kučan o bazoviškem spomeniku
10. 09. 2000 00.00
Bazoviški spomenik je zgodovinski opomin za dejanja v preteklosti, ki hkrati zavezuje k spoštovanju različnosti in enakosti v demokratičnem času, žal dostikrat pretresenem z znamenji nestrpnosti in sovraštva do rasne, etnične, politične in duhovne človekove različnosti. Bazoviške žrtve pa so eden od pretresljivih mejnikov v boju za demokracijo, so zgled in simbol boja za uresničevanje tistih vrednot evropskega civilizacijskega izročila, ki so zrasle in bile zavarovane z bojem in zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni in so vtkane v temelje zaželene Evrope prihodnosti, je v pismi udeležencem spominske slovesnosti ob 70. obletnici mučeniške smrti bazoviških žrtev zapisal predsednik republike Milan Kučan.
Na Dragi 2000 o pomenu sprave
03. 09. 2000 00.00
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu je dopoldne potekalo predzadnje predavanje v okviru letošnjih 35. študijskih dnevov Draga 2000. O temi sprava, proces osvobajanja in znamenje poguma, je govoril teolog Tone Jamnik, urednik revije Tretji dan in ravnatelj Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani.
Al Gore sprejel nominacijo stranke
18. 08. 2000 00.00
Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.
Začetek novega obdobja med ZDA in Hrvaško
10. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes v Washingtonu sestala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, premierom Ivico Račanom in zunanjim ministrom Toninom Piculo. Mesić je ob tej priložnosti Albrightovi izročil visoko hrvaško odličje za njen prispevek k demokratičnim spremembam in reševanju krize v Jugovzhodni Evropi. Albrightova je dejala, da pomeni obisk hrvaških predstavnikov začetek novega obdobja v odnosih med ZDA in Hrvaško.
Policija še vedno tava v temi
01. 08. 2000 21.01
Predstavnik Düsseldorfa je danes sporočil, da so mestne oblasti na 40.000 mark povišale nagrado za podatke o osebi, ki je prejšnji četrtek na postaji podzemne železnice podtaknila bombo. V eksploziji je umrl še nerojen otrok, deset oseb, je bilo ranjenih, eden od njih pa je še vedno v življenjski nevarnosti. Ker je večina ranjenih pripadnikov judovske verske skupnost, vsi pa prihajajo iz republik nekdanje Sovjetske zveze, policija preiskuje, ali je za napad odgovorna katera od skrajnih desničarskih skupin.
Obletnica požiga Narodnega doma
14. 07. 2000 12.30
V Trstu je bila včeraj proslava ob 80. obletnici požiga Narodnega doma - družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega središče Slovencev in drugih Slovanov v Trstu. Proslavo sta priredili krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO). Množici navzočih, med katerimi sta bila tudi generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Šturm-Kocjan in tržaški podžupan Roberto Damiani, sta spregovorila predsednika obeh organizacij, Rudi Pavšič in Sergij Pahor.
10. obletnica spravne slovesnosti v Rogu
08. 07. 2000 20.59
Predsednik države Milan Kučan je v spremstvu žene Štefke in Spomenke Hribar ob današnji deseti obletnici spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu položil venec na to grobišče. Predsednik države je v pisni izjavi ob tej priložnosti ponovil besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, 'ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin', kot jih je izrekel že na slovesnosti pred desetimi leti. Takrat se je predsednik Kučan poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Kot je v izjavi poudaril predsednik države Kučan, imajo vsi mrtvi pravico do imena na grobu in do miru v njem. 'Samo na podlagi pietete do mrtvih je mogoče spravno sožitje med živimi, je mogoča strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim in ne drug proti drugemu. Politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva', je menil Kučan. Nadaljeval je, da so tudi s spravno slovesnostjo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni. Ob tem je izpostavil, da 'kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, tako ju potrebujemo tudi danes, ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije'. Predsednik Kučan meni, da je vsak narod zase odgovoren sam. Kot narod in država se bomo po predsednikovih besedah ohranili le s skupnimi močmi in 'prijazno življenje si bomo omogočili, če bomo sprejeli našo notranjo različnost, individualnost vsakogar izmed nas in se med seboj spoštovali'.
Za pomiritev med Cerkvama
26. 06. 2000 07.45
V evangeličanski cerkvi v Murski Soboti je včeraj potekalo ekumensko, skupno evangeličansko in katoliško bogoslužje v počastitev podpisa skupne izjave o opravičenju po veri lani ob dnevu reformacije v Augsburgu. Božjo službo so vodili senior evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode in mariborski škof Franc Kramberger.
Bridgitte Bardot obsojena
18. 06. 2000 12.00
Francosko sodišče je pred kratkim znano filmsko igralko in borko za zaščito živali Bridgitte Bardot obsodilo zaradi vzpodbujanja diskriminacije, sovraštva ali rasnega nasilja, potem ko je v knjigi Plutov trg ostro kritizirala muslimanski praznik Aid-el-Kebir, na katerem muslimani ob koncu ramadama ubijejo ovco. Bridgitte bo morala tudi plačati 20.000 francoskih frankov kazni, ker je v knjigi iz leta 1999 med drugim zapisala, da ''v Francijo, njeno domovino, znova množično vdirajo tujci, predvsem muslimani''. Tožbo proti francoski igralki sta vložila Gibanje proti rasizmu in gibanje Prijateljstvo med ljudmi, igralka pa je bila zaradi podobnih izjav že obtožena leta 1996.
Ortuno poziva k miru na Kosovu
12. 06. 2000 17.16
Poveljnik mednarodnih mirovnih enot na Kosovu (KFOR), španski general Juan Ortuno, je prebivalce na Kosovu pozval k izgradnji miroljubne prihodnosti. ''Usoda Kosova je v vaših rokah,'' je danes ob prvi obletnici prihoda enot KFOR na Kosovu dejal Ortuno.
Prvi celovečerec Maje Weiss
06. 06. 2000 18.52
Prva klapa prvega celovečerca sicer izkušene in potrjene cineastke Maje Weiss z naslovom Varuh meje bo padla v četrtek, 15. junija, ob 11. uri v slikoviti vasici Fara ob reki Kolpi. Psihološki triler Varuh meje, prvi domači celovečerni film, ki ga bo podpisala ženska režiserka, bodo snemali do sredine avgusta v Beli Krajini. Film producira Bela Film s pomočjo Filmskega sklada RS in TV Slovenija. Maja Weiss se je na svoj prvi ''veliki'' film pripravljala štiri leta, kaj več pa bo o filmu slišati na srečanju z njegovimi ustvarjalci v torek, 13. junija, v ljubljanski knjigarni Konzorcij.
NATO zadovoljen z delovanjem KFOR
25. 05. 2000 21.48
Zunanji ministri Evroatlantskega partnerskega sveta, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic zveze NATO in držav članic programa Partnerstvo za mir, so danes v Firencah izrazili zadovoljstvo z delom mirovnih misij v BiH in na Kosovu, obenem pa so izrazili zaskrbljenost zaradi etničnega sovraštva in incidentov na Kosovu.
Zborovanje za pravice homoseksualcev
01. 05. 2000 17.45
V ameriški prestolnici Washington je bilo včeraj po letu 1993 drugo največje zborovanje homoseksualcev v ameriški zgodovini. Po ocenah policije in novinarjev se je zborovanja na travniku National Mall udeležilo več kot 200.000 homoseksualcev in drugih, organizatorji pa so sporočili, da jih je bilo blizu milijon.
Srečanje srednjeevropskih predsednikov
28. 04. 2000 18.27
Udeleženci srečanja dvanajstih srednjeevropskih predsednikov, ki poteka v madžarskem Szekesfehervarju, 80 kilometrov vzhodno od Budimpešte, so popoldan odkrili spominsko ploščo na mestni hiši, se sprehodili po enem najstarejših madžarskih mest, nato pa obiskali tamkajšnjo nadškofijo. Srečanje se bo jutri nadaljevalo z obiskom Veszprema pri Blatnem jezeru.
Srečanje predsednikov srednjeevropskih držav
28. 04. 2000 08.14
Slovenski predsednik Milan Kučan bo odpotoval na dvodnevno srečanje dvanajstih predsednikov srednjeevropskih držav, ki bo v madžarskih mestih Szekesfehervar in Veszprem; zaradi notranjepolitičnih razmer v Sloveniji pa se bo že popoldne vrnil v domovino.
Havel in Kučan jutri na Madžarsko
27. 04. 2000 11.59
Češki predsednik Vaclav Havel bo na povabilo slovenskega kolega Milana Kučana danes prispel na delovni obisk v Slovenijo. Češki predsednik bo jutri skupaj s predsednikom Kučanom iz Slovenije odpotoval na srečanje dvanajstih srednjeevropskih predsednikov, ki bo v madžarskem Szekesfehervarju.
ZDA pozdravile aretacijo Krajišnika
04. 04. 2000 08.58
ZDA so sinoči pozdravile aretacijo enega nekdanjih vodilnih predstavnikov bosanskih Srbov Momčila Krajišnika in menile, da bodo kmalu prijeli tudi druge osumljence vojnih zločinov, kot je Radovan Karadžić. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright naj bi telefonirala francoskemu zunanjemu ministru Hubertu Vedrinu in mu čestitala, saj so prav francoski vojaki v SFOR uspešno izvedli akcijo. Ameriški veleposlanik pri ZN in tvorec daytonskega mirovnega sporazuma Richard Holbrooke pa je aretacijo Krajišnika označil kot ključni dogodek zadnjih štirih let v BiH. Po njegovem mnenju je Krajišnik ''drugi najhujši vojni zločinec takoj za Karadžićem.
Pogovori med furlansko in koroško ljudsko stranko
19. 03. 2000 08.29
Furlanski predstavniki italijanske Ljudske stranke (PPI) so včeraj storili prvi korak, da bi zmanjšali napetosti med avstrijsko Ljudsko stranko (OeVP) in evropsko ljudsko stranko. V Udinah so se namreč srečali s koroškimi predstavniki avstrijske Ljudske stranke (OeVP).
Jezik gneva in sovraštva
28. 02. 2000 17.44
Zavod za odprto družbo Slovenija in Klub ŠKUC sta za nocoj pripravila že 31. novinarski večer, tokrat o jeziku nestrpnosti in sovraštva v javnem govoru in novinarskih izdelkih z naslovom <I>Jezik gneva in sovraštva </I>. Voditelj novinarskih večerov Boris Čibej se bo tokrat pogovarjal s srbskim novinarjem Petrom Lukovićem, hrvaškim novinarjem Predragom Lucićem in slovenskim publicistom Tončijem Kuzmaničem. Pogovor bo potekal v srbohrvaščini.
Odmevi na novo avstrijsko vlado
05. 02. 2000 13.44
Vstop Haiderjevih svobodnjakov v avstrijsko vlado je že pred včerajšnjim formalnim imenovanjem dvignil veliko prahu po vsej Evropi. Na novoavstrijsko koalicijo je reagiral evropski parlament, oglasili pa so se tudi predstavniki evropske komisije.
Kučan na forumu o holokavstu
26. 01. 2000 17.53
Predsednik republike Milan Kučan je davi odpotoval v Stockholm, kjer se bo udeležil mednarodnega foruma o holokavstu. Namen tridnevne konference, ki se bo začela danes popoldne, je prispevati k izobraževanju, spominjanju in raziskovanju holokavsta, sodelujoče države pa želijo z njo tudi poudariti odločnost, da bodo preprečevale rasizem, antisemitizem, genocid, etnocid ter druge oblike sovraštva in diskriminacije.
Slovesnosti v Sloveniji
25. 12. 1999 20.24
Ob začetku svetega leta so otvoritvene bogoslužne slovesnosti potekale tudi v Sloveniji. V koprski, mariborski in ljubljanski stolnici so jih vodili koprski škof Metod Pirih, mariborski škof Franc Kramberger ter ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, ki je vernike in neverne pozval, da si v svetem letu med seboj odpustijo.
OVSE izdal poročilo o Kosovu
06. 12. 1999 20.51
Nasilja na Kosovu kljub koncu vojne in številnim vojakom mirovnih sil ni konec. Kot ugotavlja uradno poročilo o kršitvah človekovih pravic - pripravila ga je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)- so se le zamenjale vloge. Prej so bili žrtve Albanci, zdaj pa trpijo Srbi, ki so ostali na Kosovu.
OVSE kosovske Albance pozval k strpnosti
20. 11. 1999 10.15
Države članice OVSE so včeraj ob sklepu vrhunskega zasedanja v Carigradu pozvale kosovske Albance k spoštovanju pravic nealbanskega prebivalstva in k prekinitvi sovraštva ter maščevanja v pokrajini, zaradi česar je ogrožena varnost na Kosovu.
V Atenah nov napad na tujce
22. 10. 1999 16.32
Zaradi sovraštva do tujcev je v noči na petek neki 23-letni Grk na cesti ustrelil dva Nigerijca, ranil pa štiri tujce.
Politične razmere v Avstriji
14. 10. 1999 21.04
Politične razmere v Avstriji so, zaradi odhoda ljudske stranke v opozicijo, predvsem pa volilnega uspeha Haiderjevih svobodnjakov, iz dneva v dan bolj zapletene. Najtežje je oblikovanje nove vlade. Predsednik Klestil je dopoldne vodji socialdemokratov Klimi podelil mandat, vendar ne za sestavo vlade temveč za pogajanja o vladi.
V Varšavi končana konferenca o pravicah otrok
28. 09. 1999 17.37
S pozivom svetovnim voditeljem, naj zaščitijo otroke, se je danes v Varšavi končala dvodnevna konferenca, na kateri so sodelovale štiri kraljice in soproge 12 predsednikov držav, med njimi tudi soproga slovenskega predsednika Štefka Kučan. Namen srečanja, ki ga je priredila soproga poljskega predsednika Jolanta Kwasniewska, je bil ustvariti mednarodni lobi za spoštovanje konvencije ZN o pravicah otrok.
Kouchner o Kosovu
11. 09. 1999 11.41
Posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN na Kosovu Bernard Kouchner je sinoči Varnostnemu svetu poročal o delu misije ZN na Kosovu (UNMIK), kasneje pa se je udeležil sestanka posebne skupine, imenovane Prijatelji generalnega sekretarja za Kosovo. Kouchner je novinarjem na sedežu OZN dejal, da bodo ZN in kosovsko prebivalstvo potrebovali več let za odpravo ozračja maščevalnosti in sovraštva, ki ga dodatno vzpodbujata odkrivanje množičnih grobov ter nasilje proti manjšinam.
Jelinčič poziva Rodeta k treznosti in spravljivosti
16. 08. 1999 15.31
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je v današnji izjavi za javnost izrazil zgroženost nad pridigo dr. Franca Rodeta na nedeljskem prazničnem bogoslužju na Brezjah. Izrazil je tudi pretresenost SNS zaradi Rodetovih domnevnih ''pozivov na sveto vojno in državljansko pokorščino''.
Spominske slovesnosti za žrtve terorističnih napadov v Keniji in Tanzaniji
07. 08. 1999 12.49
Leto dni po bombnih napadih na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji so se danes v obeh vzhodnoafriških državah začele slovesnosti v spomin na žrtve napadov. Spominske slovesnosti potekajo v senci svaril pred morebitnimi novimi terorističnimi dejanji.