specializacije
Bešič Loredan: Ponudili smo, kar smo lahko, denarja ni veliko
25. 10. 2022 19.29
Po številnih pogajanjih vlade s sindikati zdravstva in ločenih pogajanjih s Fidesom so prvič za skupno mizo sedli vsi podpisniki kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Čeprav so v ponedeljek popoldne dobili nov vladni protipredlog, so se po skoraj treh urah pogajanj dogovorili le, da se bodo čez dva tedna ponovno sestali, saj da je ponudba vlade daleč od pričakovanj sindikatov, posebej Fidesa. Zdravstveni minister odgovarja: "Ponudili smo to, kar smo lahko, denarja ni veliko".
'Edino, kar funkcionira, je medicinska stroka, vse ostalo stoji'
21. 09. 2022 11.58
Zdravniški sindikat Fides je predstavil razloge za sprejetje sklepa o splošni stavki zdravnikov in zobozdravnikov. Kot je poudaril predsednik sindikata Konrad Kuštrin, te odločitve niso sprejeli zlahka, a druge rešitve ne vidijo, saj da dialoga ni. Stavka se bo, če pogajanja o reševanju stavkovnih zahtev ne bodo obrodila sadov, začela 19. oktobra ob 7. uri.
Zdravniki in medicinske sestre k zasebnikom po boljše plače
16. 09. 2022 06.00
Samo letos je novogoriško bolnišnico zapustilo že več kot 40 zaposlenih. To je le en konkreten primer s kako grozovito stisko se soočajo javne bolnišnice. Medicinske sestre in zdravniki namreč k zasebnikom odhajajo zaradi boljših pogojev in višje plače. Izobraženi kader pa ne odhaja samo k zasebnikom. Boljšo plačo medicinske sestre najdejo tudi zunaj svojega poklica – na blagajni v trgovskem centru. Je poklic medicinske sestre zaradi nizkih plač postal razvrednoten?
Pismo bodočemu zdravniku
16. 07. 2022 19.00
Dragi maturant, naj Ti čestitamo k uspešno opravljeni maturi in v času zasluženih počitnic utrgamo trenutek za popotnico tistim, ki ste se odločili, da stopite na našo poklicno pot. Da bi vedel, kaj točno te čaka, smo zbrali nekaj krepkih resnic o nas. Brez olepšav, obzirnosti in politične korektnosti. Tako kot je, ker je nekje treba potegniti črto in na koncu reči lopati lopata.
Zdravstvenega kadra ni, zanimanja zanj pa zaradi slabih pogojev še manj
31. 05. 2022 18.42
Za intenzivno krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu bi potrebovali dodaten kader. A če delovno mesto zaradi plačila in slabih pogojev dela ni privlačno, ne moremo pričakovati, da bo zanimanja za dotičen poklic veliko, pravi stroka. Čeprav je dvig plač v zdravniških vrstah že skoraj ugledal luč sveta, je kasneje odločitev razveljavilo Ustavno sodišče. Nekoliko bolje so se zahteve realizirale za negovalni kader, ko so nekateri, predvsem tisti na najbolj kritičnih covidnih deloviščih, novembra 2021 dobili nekaj plačnih razredov višjo plačo. A za ves preostali zdravstveni kader je ostalo le pri obljubah. Do končnega dogovora ni nikoli prišlo, 16. februarja so zato zdravstveni delavci svoje nezadovoljstvo pokazali s stavko. Kakšni so njihovi delovni pogoji in kakšne so njihove zahteve za novo vlado?
Zaskrbljujoče: Za družinskega zdravnika le 15 prijav od 70 razpisanih
07. 05. 2022 20.18
Po prvem krogu prijav na nacionalni razpis specializacij, ki ga je aprila objavila Zdravniška zbornica Slovenije, se je za specializacijo družinske medicine prijavilo zaskrbljujoče malo število kandidatov. Na 70 razpisanih mest se je za poklic družinskega zdravnika prijavilo le 15 posameznikov. Slabo kaže tudi pediatriji, saj se je od odprtih 15 zapolnilo le šest mest. Je pa nasprotno veliko zanimanja za dermatologijo in ginekologijo, kjer se za eno mesto poteguje kar sedem kandidatov.
Čakalnice prazne, bolniki težko do zdravnikov. Kdaj bo tega konec?
20. 04. 2022 06.00
V času epidemije so številni bolniki ostali prepuščeni sami sebi, saj so težko prišli do osebnega zdravnika ali pa sploh niso. Protikoronski ukrepi so tako terjali svoj davek, predvsem pri zdravju tistih, ki so jim prepozno postavili diagnozo. Je že čas, da ukinemo ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa v zdravstvenih ustanovah? Kako pa je z dostopom do urgentne zdravstvene pomoči? Kako bodo omenjene situacije reševale stranke, ki jim javnomnenjske ankete napovedujejo vstop v parlament?
'Lobističnih lovk v zdravstvu ne moremo regulirati, lahko jih samo odrežemo'
11. 04. 2022 12.00
Na tokratnem, že tretjem soočenju, so predstavniki osmih strank, ki jim po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Mediane kaže najboljše in imajo možnost za preboj v parlament, delili svoje poglede na zdravstveno politiko. Spregovorili so o svojih kandidatih za zdravstvenega ministra, o načrtih, kako bi odpravili korupcijo v zdravstvu, reševali čakalne dobe in težave s kadrom. Kako pomagati mladim, ki zaradi epidemije preživljajo vse hujše duševne stiske, pa smo vprašali predstavnike podmladkov strank.
Rešitve strank za področje mentalnega zdravja: več kliničnih psihologov, licence in pouk brez telefona
10. 04. 2022 14.49
Desetletja je bilo področje duševnega zdravja pri nas močno zanemarjeno. Težave so se kopičile, pandemija, ki je povečala stiske, pa je dokončno razgalila nedelujoč sistem. Pomanjkanje kadra in kapacitet na eni ter veliko povečanje potreb na drugi strani pa pomeni, da si pred nastalo situacijo niti politika ne more več zatiskati oči. Ukrepi, ki so že bili sprejeti, opozarjajo številni, še zdaleč niso dovolj.
Državni program obvladovanja raka v rokah OI: Želijo izboljšati obravnavo bolnikov
04. 04. 2022 14.36
Državni program obvladovanja raka za obdobje 2022–2026 je letos prešel v upravljanje in koordinacijo na Onkološki inštitut, s čimer želijo poskrbeti za še bolj strokoven in operativen način vodenja programa. Pomemben cilj na tem področju po besedah koordinatorke programa Sonje Tomšič je izboljšanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom. V kratkem se bodo tako že delujočemu kliničnemu registru za kožni melanom pridružili še klinični register za raka pljuč, dojk, debelega črevesa in danke ter prostate. Zaradi vse večjih prostorskih potreb ob naraščanju pojavnosti raka na inštitutu medtem ob podpori ministrstva za zdravje načrtujejo prostorsko širitev.
Kako zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo za vse?
02. 04. 2022 07.00
V predvolilnem času tako rekoč vse stranke v ospredje spet postavljajo zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno. Toda po dveh letih epidemije je zdravstvo samo še bolj izčrpano in še bolj težko dostopno. Že pred epidemijo predolge čakalne vrste za različne specialistične preglede in obravnave so se še podaljšale, več kot 130 tisoč ljudi je celo brez osebnega zdravnika. Zdravniki iz zdravstvenih domov odhajajo k zasebnikom ali drugam – tja, kjer so plače višje, obremenjenost pa manjša. O odhodu razmišlja tudi vse več mladih zdravnikov.
Golob za odprt prehod beguncev in odstranitev ograje na meji s Hrvaško
01. 03. 2022 14.32
Gibanje Svoboda bo na predvolilni konvenciji 19. marca predstavilo vse kandidate za parlamentarne volitve in celoten program, je napovedal predsednik stranke Robert Golob. Podrobnosti še ni razkril, se pa ob trenutnih geopolitičnih razmerah zavzema za spremembe energetske, obrambne in zunanje politike. Odstranil bi tudi ograjo na meji s Hrvaško.
Mladi zdravniki: Po 11 do 14 letih študija delamo za 9 evrov na uro
07. 02. 2022 10.15
Po tem, ko je v javnem sektorju završalo, ker je vlada z zdravniškim sindikatom sklenila dogovor o zvišanju plač, so se oglasili v organizaciji Mladi zdravniki. "Osnovna neto plača zdravnika specialista po 11 do 14 letih izobraževanja in izpopolnjevanja znaša 1572 evrov. In to naj bi bila plača, ki 'ruši javni sistem'," so začudeni. Kot so izpostavili, to, da so zdravnike specialiste uvrstili v 45. plačni razred, pomeni, da delajo za 9 evrov na uro. Postavka zdravnikov specializantov je še nižja, in sicer 7 evrov na uro (1230 evrov na mesec).
'Brez ukrepov bo javno zdravstvo izgubljalo bitko z zasebnim'
27. 12. 2021 12.51
V sindikatu FIDES opozarjajo, da je treba takoj narediti vse, da v javnem zdravstvu obdržimo nosilce zdravstvene dejavnosti, če je predstavnikom državljank in državljanov mar za kakovostno javno zdravstvo, razvoj medicine, predvsem pa za bolnike. Za boljše delovne pogoje zdravnikov se zavzemajo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije.
Državni zbor podprl novelo zakona o zdravniški službi
09. 12. 2021 19.09
DZ je s 47 glasovi za in 28 proti potrdil novelo zakona o zdravniški službi, ki bo po oceni ministrstva za zdravje pripomogla k boljši dostopnosti zdravstvenega sistema. Za so glasovali poslanci SDS, NSi, SMC, NeP, SNS ter dva člana poslanske skupine DeSUS, proti pa poslanci LMŠ, SD, Levice. V SAB so se glasovanja vzdržali.
Zdravniška zbornica poziva k ureditvi primernega statusa za zdravnike
27. 11. 2021 11.56
V Zdravniški zbornici Slovenije ugotavljajo, da trenutna plačila zdravnikov, ki glede na obremenitve niso primerljiva z zahodnoevropskimi državami, povzročajo težave pri zagotavljanju zdravniškega kadra. Mladi zdravniki se zaradi težjih pogojev dela za določene zdravniške specializacije vse redkeje odločajo, so zapisali.
Tuji zdravniki lažje do potrdila o znanju slovenščine, izpit bi opravili pri zbornici
25. 11. 2021 16.42
Vlada je sprejela predlog novele zakona o zdravniški službi, s katerim rešuje problematiko pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji. Med drugim uvajajo možnosti pridobitve certifikata o usvojenih posebnih znanjih, tuji zdravniki pa bi izpit o znanju slovenskega jezika odslej opravljali pri Zdravniški zbornici.
O zdravnikih, ki nasprotujejo cepljenju: 'Neetično in nestrokovno ravnanje v kritičnih razmerah'
20. 11. 2021 19.02
"Epidemija je intenzivna, zbolite lahko vsak trenutek," opozarja vodja skupine za cepljenje proti covidu-19 Bojana Beović, ki ob tem znova poziva k cepljenju. Spregovorila je tudi o pismu t. i. Iniciative slovenskih zdravnikov, ki nasprotujejo cepljenju, nošenju mask in ostalim ukrepom, nekateri celo zanikajo obstoj virusov. Poudarja, da gre le za mnenje posameznih zdravnikov, ki se na cepljenje in bolezni, ki so podobne covidu-19, ne spoznajo. "Gre za neetično in nestrokovno ravnanje v razmerah, ki so kritične," pravi in dodaja, da bodo v kratkem na ministrstvo poslali pobudo za spremembo zakonodaje, ki bo v takih primerih omogočila tudi odvzem licence. Medtem pa nekateri zdravniki zaradi plačnih nesorazmerij želijo potrdila za odhod v tujino.
'Da bi imeli zdravniki nižje plačilo kot mnogi drugi profili, je unikum v svetu'
18. 11. 2021 14.54
"Najdete nas vsepovsod, vidni pa večinoma nismo," pravijo Mladi zdravniki, ki so bili "ekstremno prizadeti" ob novici, da so izključeni iz dogovora o dvigu plač. Poudarjajo, da so novo nastala plačna nesorazmerja povsem absurdna. Kot primer navedejo diplomirano babico, ki bo imela 116 evrov višjo plačo od zdravnika specialista. Tudi predsednik Fidesa Kuštrin se strinja, da se zdravniki upravičeno počutijo izigrane. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva se že pripravljajo na drugi krog pogajanj.
Covidni dodatki v javnem sektorju: rekorder v letu in pol prejel več kot 81 tisoč evrov
13. 11. 2021 19.36
Več kot 700 milijonov evrov je država samo letos porabila za najrazličnejše dodatke v javnem sektorju in to kljub temu, da je vlada konec epidemije razglasila že 15. junija. Vseeno iz državne blagajne za to mesečno odteče na desetine milijonov, na kar že ves čas opozarja tudi Fiskalni svet. Koliko je teh dodatkov, kdo jih dobiva in kakšne so rekordne številke?
Nezakonito izdajanje potrdil: v ZD Lenart prekinili pogodbo z zdravnikom
10. 11. 2021 07.49
Zdravnika, ki sta z nezakonitim izdajanjem zdravniških spričeval in potrdil o prebolelosti covida-19 zaslužila milijon evrov nezakonitega zaslužka, sta v priporu. Eden naj bi prihajal z območja Ptuja, drugi pa naj bi bil pogodbeni sodelavec ZD Lenart. Tamkajšnji direktor je potrdil, da so zaradi kršitve pogodbenih obveznosti prekinili polletno podjemno pogodbo s sodelavcem. Lažno covidno potrdilo naj bi si pridobil tudi eden od policistov, ki naj bi zaradi tega že ostal brez službe.
Sodišče potrdilo diskriminacijo v slabši oceni kandidatke za specializacijo ginekologije
20. 10. 2021 11.23
Zdravniška zbornica Slovenije je po presoji sodišča ravnala v nasprotju z zakonom o varstvu pred diskriminacijo pri podeljevanju specializacij s področja ginekologije in porodništva. Kandidatki, ki je napovedala ugovor vesti za opravljanje splava in vstavljanje materničnega vložka, je podelila manj točk s ciljem, da bi bile njene možnosti za izbor na razpisu za specializacijo čim manjše. Sodba je pravnomočna.
Svetovni dan duševnega zdravja: 'Duševna stiska nikoli ne sme biti tabu tema'
10. 10. 2021 14.45
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja je posvečen odpravljanju neenakosti pri dostopu do pomoči. Številne organizacije namreč ugotavljajo, da mnogi ljudje ne morejo dostopati do pomoči, sistema skrbi in storitev za duševno zdravje. "Duševna stiska ni in nikoli ne sme biti tabu tema. O tem moramo govoriti, si pomagati in vsem, ki ga potrebujejo, tudi omogočiti dostop do zdravljenja," je ob tem zapisal minister za zdravje Janez Poklukar.
Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05
V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.
Skoraj 66 tisoč odraslih še vedno obiskuje pediatra
05. 10. 2021 06.00
Vse bolj kompleksne obravnave otrok, več duševnih stisk, ozaveščeni starši in posledično večje zahteve, ogromno birokracije, oblegani pediatri v majhnih krajih, ki potrebujejo pomoč kolegov iz večjih mest ... Takšno je stanje v pediatriji danes, čez dobro leto bo še slabše, saj bi se lahko upokojila dobra desetina pediatrov. Pediater Denis Baš stanje ponazori slikovito: ''Predstavljajte si, kako bi bilo zavrniti dojenčka. Naš problem je, da smo v 'sendviču' med vpisovanjem novih in nezmožnostjo 'odpisa' odraslih.''
Vesel o težavah zdravstvenega sistema: 'Posledice so za bolnike izrazito negativne'
05. 10. 2021 06.00
Številne težave zdravstvenega sistema, ki jih je epidemija le še bolj razgalila: dolge čakalne dobe, do zdravnika je težko priti že na primarni ravni, kaj šele do specialistov. Zdaj pa še neverjetne ugotovitve računskega sodišča. V Sloveniji ni določene mreže javne zdravstvene službe, ni evidenc o efektivnem delu zdravnikov, ni pravih standardov in normativov zdravniškega dela in analize obremenjenosti zdravnikov. Ob tem ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica ne vesta, koliko zdravnikov specialistov je treba zagotoviti in kateri so tisti, ki jih najbolj potrebujemo.
Računsko sodišče: Na MZ in ZZS ne vedo, koliko in katere zdravnike potrebujemo
04. 10. 2021 08.44
Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo o učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela med letoma 2008 in 2019. Kot so ugotovili, niti na ministrstvu za zdravje niti na Zdravniški zbornici Slovenije ne vedo, koliko zdravnikov je treba dodatno zagotoviti, katerih specialistov najbolj primanjkuje, prav tako nimajo načrta, kako bi ta primanjkljaj nadomestili. Zdravniška zbornica se s temi ugotovitvami ne strinja, zdravstveni minister Janez Poklukar pa pravi, da te niso nič novega.
Na ljubljanski pediatrični kliniki odprli center za otroško psihiatrijo
01. 10. 2021 13.43
Na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so odprli center za otroško psihiatrijo. Trenutno lahko sprejme do osem otrok, kar močno razbremenjuje oddelek službe za otroško psihiatrijo pediatrične klinike. "Z odprtjem centra otrokom in mladostnikom zagotavljamo prijetnejšo zdravstveno obravnavo," so sporočili z ministrstva za zdravje.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00
Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Do leta 2024 bo moralo novega ginekologa iskati vsaj 172.000 žensk
23. 09. 2021 06.00
31-letna Alenka iz Ljubljane se je po nekaj letih življenja v tujini junija 2019 vrnila v Slovenijo. Uredila si je tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in se kmalu po vrnitvi lotila tudi iskanja osebnega ginekologa, kar pa se je izkazalo za misijo nemogoče. Po mesecu dni klicev in zavrnitev, češ da novih pacientk ne sprejemajo več, ob tem, da je nujno potrebovala ginekološki pregled, ji je preostalo le še to, da se samoplačniško obrne na ljubljansko Leonišče, kjer za vsak obisk plača približno 35 evrov.