splošni zdravnik
Kajenje tobaka škoduje vsem organom v telesu
31. 01. 2022 07.14
Dan brez cigarete je posvečen opuščanju kajenja. Razširjenost kajenja se po podatkih v Sloveniji sicer zmanjšuje, a še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec. Kljub temu NIJZ kadilce spodbuja k opustitvi kajenja, saj ta prinese številne koristi za zdravje v vseh starostnih obdobjih, sploh pa v času epidemije covida-19.
Red za zasluge prejeli zdravniki Merlo, Noč in Blinc
17. 01. 2022 13.26
Na posebni slovesnosti v Predsedniški palači so državna odlikovanja, red za zasluge, prejeli trije zdravniki, strokovnjaki, vsak na svojem področju; Aleš Blinc za vrhunsko strokovno in znanstveno delo na področju srca in žilja ter za velik prispevek k preventivi in razumevanju teh bolezni, Aleksander Merlo za vrhunsko strokovno delo in uvajanje novih uspešnih pristopov na področju porodništva in Marko Noč za vrhunsko strokovno in znanstveno delo na področju intenzivne interne medicine in glasno skrb za delovanje zdravstva.
Na pomoč v londonske bolnišnice prihaja vojska
07. 01. 2022 08.37
V londonske bolnišnice bodo zaradi pomanjkanja osebja, kar je posledica širjenja zelo nalezljive koronavirusne različice omikron, napotili tudi vojsko, je sporočilo britansko ministrstvo za obrambo. Bolnišnicam v Londonu, ki je žarišče širjenja omikrona, bo na voljo približno 200 vojakov.
V Slovenijo prispelo zdravilo molnupiravir, kako do njega?
13. 12. 2021 12.28
V Slovenijo prispelo zdravilo molnupiravir, ki je namenjeno zdravljenju covida-19. Pred izdajanjem bo sicer treba uskladiti protokol na državnem nivoju. Po napovedih naj bi bilo zdravilo na voljo v štirih covidnih bolnišnicah, to je v obeh UKC, v celjski bolnišnici in Kliniki Golnik. Namenjeno je odraslim bolnikom, ki imajo vsaj en dejavnik tveganja za težek potek bolezni. Zdravilo predpiše osebni zdravnik ali zdravnik, s katerim je imel bolnik prvi stik, so sporočili iz UKC Maribor.
Zdravil covidne bolnike, nato se je okužil sam. 'Šel je v službo, domov se ni vrnil nikoli'
21. 11. 2021 07.06
Po devettedenski bitki z novim koronavirusom in le dva meseca po tem, ko se je pridružil covidnemu oddelku za intenzivno nego, je umrl britanski zdravnik Irfan Halim. Bil je najboljši prijatelj mnogih in steber moči, ga opisuje njegova družina in prijatelji. "Šel je v službo, nikoli pa ni prišel domov. To je bila najdaljša izmena," je po njegovi smrti dejala zdravnikova žena.
'Da bi imeli zdravniki nižje plačilo kot mnogi drugi profili, je unikum v svetu'
18. 11. 2021 14.54
"Najdete nas vsepovsod, vidni pa večinoma nismo," pravijo Mladi zdravniki, ki so bili "ekstremno prizadeti" ob novici, da so izključeni iz dogovora o dvigu plač. Poudarjajo, da so novo nastala plačna nesorazmerja povsem absurdna. Kot primer navedejo diplomirano babico, ki bo imela 116 evrov višjo plačo od zdravnika specialista. Tudi predsednik Fidesa Kuštrin se strinja, da se zdravniki upravičeno počutijo izigrane. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva se že pripravljajo na drugi krog pogajanj.
Štiriletnik z opeklinami čakal pred celjsko urgenco: 'To obžalujemo in se opravičujemo'
11. 10. 2021 08.38
V Splošni bolnišnici Celje so predstavili ugotovitve internega nadzora, ki ga je odredil tamkajšnji strokovni direktor Radko Komadina po zapletu pri sprejemu štiriletnega dečka z opečeno nogo. Otroka v petek popoldan na celjski urgenci niso želeli sprejeti brez negativnega hitrega testa, na katerega je čakal 40 minut. Komadina je priznal, da obravnava ni bila v skladu "z utečenim protokolom", saj bi moralo zdravstveno osebje dečka, ki je imel sicer lažjo poškodbo, do rezultata brisa namestiti v tako imenovani sivi coni urgentnega centra, "kjer bi se bolečina najbrž lahko tudi bolje nadzorovala".
Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05
V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00
Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Do leta 2024 bo moralo novega ginekologa iskati vsaj 172.000 žensk
23. 09. 2021 06.00
31-letna Alenka iz Ljubljane se je po nekaj letih življenja v tujini junija 2019 vrnila v Slovenijo. Uredila si je tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in se kmalu po vrnitvi lotila tudi iskanja osebnega ginekologa, kar pa se je izkazalo za misijo nemogoče. Po mesecu dni klicev in zavrnitev, češ da novih pacientk ne sprejemajo več, ob tem, da je nujno potrebovala ginekološki pregled, ji je preostalo le še to, da se samoplačniško obrne na ljubljansko Leonišče, kjer za vsak obisk plača približno 35 evrov.
Iščete družinskega zdravnika? V ZD Ljubljana ga ne boste našli
22. 09. 2021 06.00
Po ocenah ZZZS 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. V ZD Ljubljana so vse ambulante družinske medicine že zasedene, občani pa so primorani zdravnika iskati pri koncesionarjih ali v drugih mestih. Ljubljana sicer ni osamljen primer – s kadrovsko stisko se soočajo po vsej državi. V prihodnosti bomo zaradi hitrega staranja prebivalstva, porasta kroničnih bolezni in novega vala upokojitev potrebovali nove okrepitve, a zadostnega zanimanja za specializacijo iz družinske medicine zaradi slabih delovnih pogojev ni.
Covid-19 pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni ali njeno stanje poslabša
21. 09. 2021 06.00
V Sloveniji živi več kot 34.000 oseb z demenco, za vsako pa v povprečju skrbijo še trije ljudje in zato demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov sodobne družbe. Ljudi z demenco je dodatno obremenila še epidemija, bolniki so bili prikrajšani za stik s svojci, poleg tega raziskave kažejo, da covid pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pri bolnikih z demenco, ki so preboleli okužbo s koronavirusom, se lahko pojavi poslabšanje kognitivnih in vedenjskih oz. psihičnih simptomov, tako zaradi izolacije kot posledic okužbe.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.
Posnetki z intenzivnega oddelka: kako poteka obravnava bolnikov s težkim potekom?
14. 09. 2021 14.02
Ekipa oddaje Preverjeno je bila v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Nocoj ob 22.00 boste videli pretresljive posnetke iz covidne cone intenzivnega oddelka. Strokovna direktorica bolnišnice Manuela Kuhar Makoter se je odpravila med najtežje bolnike – prišla je ravno v trenutku, ko so bolnika intubirali in ga obrnili na trebuh. Če kdo misli, da virusa ni, mora pogledati na intenzivni oddelek. Tam se vsako minuto borijo za življenje kakšnega pacienta.
V Celju in Izoli zaradi zaostrovanja epidemije prepovedujejo obiske
03. 09. 2021 11.32
V Splošni bolnišnici Celje so zaradi slabšanja epidemiološke situacije in skokovitega naraščanja števila okuženih z novim koronavirusom prepovedali obiske bolnikov. Do preklica bodo pod določenimi pogoji dovoljeni le obiski kritično bolnih, porodnic in otrok, so sporočili iz celjske bolnišnice.
Šest faz, šole bodo odprte, zapiranje pri 300 bolnikih na intenzivni negi
31. 08. 2021 12.01
Svetovalna skupina za covid-19 je pripravila predlog omejevalnih ukrepov glede na različne faze epidemije. Po neuradnih informacijah predlaga, da bi se v kriznih fazah širilo obvezno izpolnjevanje pogojev PCT. Medtem pa si prizadevajo, da bi bile šole ves čas epidemije odprte. Prehod v določene faze bo odvisen od števila hospitalizacij covidnih bolnikov, na ministrstvu za zdravje predlagajo, da bi meje različnih faz sovpadale s strategijo za bolnišnično obravnavo covidnih bolnikov.
Splošni dogovor za ZD predvideva pogodbeno kazen za neupravičeno odklonitev bolnika
08. 07. 2021 13.26
Letošnji splošni dogovor v zdravstvu predvideva možnost izreka kazni v višini 400 evrov za zdravstvene zavode za neupravičeno odklonitev bolnika. Sprejemanje novih bolnikov do zgornje opredeljene meje je bila obveznost že prej, a je pri tem vseeno prihajalo do kršitev, ki so bile sicer redke, so zapisali na ministrstvu za zdravje.
Mladi v duševnih stiskah ujeti v dolge čakalne vrste za pomoč strokovnjakov
26. 06. 2021 07.00
Strokovnjaki, raziskave, mladinske in druge nevladne organizacije ugotavljajo, da je v Sloveniji vse več otrok in mladostnikov, ki imajo težave z duševnim zdravjem, na drugi strani pa je njihov dostop do ustreznih virov pomoči močno otežen. V Novi Gorici, denimo, morajo otroci na prvo srečanje z otroškim psihiatrom čakati 293 dni. Stiske mladih so se v koronskem času samo še poglobile in nazorneje izrazile. Zakaj smo ujeti v sistem predolgih čakalnih dob in kam to vodi?
Za vas smo testirali, kako zanesljivi so testi za samotestiranje otrok
23. 04. 2021 06.00
Dijaki bi se morali po napovedih vlade že ves teden samotestirati, a država še kar validira teste, samotestiranje pa je prestavljeno za nedoločen čas. Kljub nastali zmedi pa so navodila za uporabo testa jasna. Za vas smo s pomočjo osnovnošolca Jakoba preizkusili test za samotestiranje in preverili, kako enostaven je za uporabo. Laik si brisa nazofarinksa ne more odvzeti sam, zato se pri samotestiranju uporablja bris začetnega dela nosu. "Ni težav, ne boli, ni neprijetno," je dejala Viktorija Tomič, vodja strokovne skupine za hitre teste in mikrobiološkega laboratorija na kliniki Golnik.
V sredo 1335 novih okužb, delež angleškega seva se še naprej povečuje
01. 04. 2021 09.55
Ob opravljenih 5622 PCR-testih so pristojni v sredo potrdili 1335 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je tako znašal 23,7 odstotka. Hospitaliziranih je 518 bolnikov, od tega 108 v enotah intenzivne terapije, umrlo je sedem oseb s covidom-19. Na slabšo epidemiološko sliko v državi pomembno vpliva tudi hitro širjenje angleške različice virusa, katere delež se v analiziranih vzorcih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano vztrajno povečuje. Skupaj so jo doslej sicer potrdili v 745 primerih.
Zanimanje za teste na protitelesa veliko. A kako smiselni so?
11. 03. 2021 06.00
Teste na protitelesa izvajajo bolnišnice, zdravstveni domovi in laboratoriji – javni in zasebni, ki imajo zanje licenco. Skupne statistike o izvedenih testih na novi koronavirus ne vodi nihče, saj potrdilo o prisotnosti protiteles ni dovolj relevanten podatek. Zagotovo ni zamenljiv s potrdilom o cepljenju ali PCR-testom. "Ti testi bi morali biti veliko bolj standardizirani, da bi lahko imeli kakršnokoli veljavo," je povedala vodja skupine za covid-19 Mateja Logar. Čeprav testi vzbujajo veliko zanimanja, je torej na mestu vprašanje, kako zanesljivi so njihovi rezultati?
Janez Poklukar je novi minister za zdravje
23. 02. 2021 06.34
DZ je s 50 glasovi za in 31 proti podprl imenovanje Janeza Poklukarja za ministra za zdravje. Podprli so ga v SDS, SMC, NSi, SNS, pa tudi poslanca narodnih skupnosti in večina poslanske skupine DeSUS. Poslanec DeSUS Jurij Lep se je namreč glasovanja vzdržal. Prav tako so se glasovanja vzdržali v SAB, proti pa so glasovali v LMŠ, SD in Levici. 42-letni zdravnik je postal 18. minister za zdravje doslej in tretji v tej vladi.
Janša: Novi minister za zdravje bo Janez Poklukar
12. 02. 2021 16.46
Predsednik vlade Janez Janša je sporočil, da bo novi minister za zdravje postal direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar. Predlog za njegovo imenovanje je že poslal v DZ. "Po uskladitvi v koaliciji oziroma v poslanskih skupinah ima dober kandidat zagotovljeno udobno večino za izvolitev. Veselimo se okrepitve v ekipi," je zapisal. Poklukar pa je svoje sodelavce obvestil, da odločitev ni bila ne lahka in ne težka, ter se jim zahvalil za vso predanost in strokovnost.
Krek nakazal možnost sproščanja ukrepov, ljudje bolj spoštovali ukrepe
16. 01. 2021 07.23
V petek so pri nas potrdili 1523 primerov okužbe z novim koronavirusom. Bolnišnice polni 1224 oseb s covidom-19, na intenzivni negi jih je 193. Umrlo je 19 ljudi. Direktor NIJZ Milan Krek je dejal, da če bo šlo tako naprej, lahko že prihodnji teden sprostimo prve stvari. Konec tedna je postregel z lepim vremenom, zaradi česar so se številni odpravili na priljubljene izletniške točke po državi. Tako s PU Kranj kot s PU Ljubljana so sporočili, da so ljudje tokrat bolj upoštevali ukrepe kot pretekli vikend.
Kaos v bolnišnicah v Egiptu zaradi pomanjkanja zalog kisika
05. 01. 2021 19.01
Po spletu so zakrožili pretresljivi posnetki iz dveh bolnišnic v Egiptu, kjer naj bi zaradi pomanjkanja zalog kisika na oddelkih, kjer zdravijo bolnike s covidom-19, zavladal kaos. Na posnetkih je videti, kako zdravstveno osebje hiti na pomoč bolnikom, ki hlastajo za zrakom, ena od medicinskih sester pa se je v šoku zvila v klobčič. Oblasti težave zanikajo, moškega, ki je posnel enega od posnetkov, pa so privedli na zaslišanje.
Delež pozitivnih v sredo 28,85-odstoten, umrlo 49 ljudi
10. 12. 2020 18.26
V sredo so opravili 6410 testov in potrdili 1849 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih tako znaša 28,85 odstotka. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je povedala, da razmere ne dopuščajo sproščanja ukrepov. Na prostem bo od sobote obvezna raba zaščitne maske, šal ali druge oblike zaščite nosno-ustnega predela ne bodo več dovoljene. Dejstvo, da število okužb kljub strogim ukrepom ne upada, je pripisala nedovoljenim druženjem. Kacin pa je povedal, da se pritisk na bolnišnice malo zmanjšuje.
Fafangel: Cepivo lahko spremeni pravila igre, do takrat ostajajmo doma
16. 11. 2020 11.21
O tem, kje smo z epidemijo covida-19, kako malo vemo o virusu in koliko smo se že naučili, o novih ukrepih, komunikaciji odgovornih, zaprtih šolah in cepivu, ki lahko spremeni pravila igre in pomeni začetek konca epidemije, smo v rubriki 24UR Fokus govorili z glavnim epidemiologom v državi. Z Mariem Fafangelom, predstojnikom Centra za nalezljive bolezni, se je pogovarjal Miha Drozg.
Za kratek stik z mamo moleduje že več dni
01. 11. 2020 07.00
Bolniki, ki po okužbi s koronavirusom pristanejo v bolnišnici, ponavadi tam ostanejo od 10 do 14 dni, na oddelku intenzivne terapije pa celo od 10 dni do več tednov. Gre za izredno dolgotrajno in zahtevno zdravljenje, v času katerega so obiski praviloma prepovedani. Zato je še toliko bolj pomembno, da se tem bolnikom omogoča čim več stikov s svojci. "Če ni obiskov in telefonskih pogovorov z zunanjim svetom, se življenje reducira na smrtonosno bolezen, trpljenje drugih in obup," opozarja prof. dr. Darja Zaviršek. Žal večina bolnišnic za zdaj zgolj izjemoma dovoljuje obiske, o upravičenosti pa presodi lečeči zdravnik.
Najbližja razpoložljiva postelja za covid bolnika je lahko tudi na drugem koncu države
31. 10. 2020 20.06
Posteljo, navadno ali intenzivno, za zdaj dobi vsak bolnik, ki jo potrebuje, a zaradi velikega priliva bolnikov številni pred sprejemom več ur čakajo na urgenci, nekatere pa vozijo tudi v bolnišnice na drugem koncu države. Splošni zdravniki ob tem opozarjajo, da prihaja do šumov v komunikaciji z dispečerskim centrom. Kdo torej razvršča bolnike po bolnišnicah in kako sistem sploh deluje?