spodbujanje
Fassino v Sloveniji
03. 06. 1998 14.02
Na enodnevni obisk v Slovenijo je danes pripotoval državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino. Fassino se je že sestal z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo, obiskal je podjetji Petrol in Geoplin, imel pa bo še pogovore z vodjo diplomacije Borisom Frlecem in podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom.
Najboljši osmošolci v angleščini in nemščini nagrajeni
29. 05. 1998 13.20
Zavod Republike Slovenije za šolstvo je danes v Lutkovnem gledališču pripravil slovesni sprejem in podelil zlata priznanja in nagrade najboljšim osmošolcem, ki so v mesecu aprilu sodelovali na državnem tekmovanju v znanju angleškega in nemškega jezika.
Devet milijard tolarjev za popotresno obnovo in spodbujanje razvoja Posočja
18. 05. 1998 16.14
Vlada je današnjo sejo v Bovcu namenila obravnavi predloga zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja Posočja. Seje so se udeležili tudi župani občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Kot je po seji vlade povedal njen predsednik Janez Drnovšek, je vlada predlog zakona sprejela in ga pošilja v obravnavo državnemu zboru po hitrem postopku. Ta naj bi ga sprejel že na prvi prihodnji seji.
Svetovna banka odobrila posojilo Argentini
19. 03. 1998 08.48
Svetovna banka je sporočila, da je Argentini namenila posojilo v višini 450 milijonov ameriških dolarjev za projekt obnove in vzdrževanja cest. V Argentini naj bi z denarjem obnovili skoraj 7900 kilometrov cest, to je 40 odstotkov vseh. Načrt predvideva spodbujanje domačih investicij na področju cestne infrastrukture.
Klestil za Evropo, bližjo državljanom
11. 03. 1998 17.35
Avstrijski predsednik Thomas Klestil, čigar država bo 1. julija prevzela predsedovanje evropski petnajsterici, je v Strasbourgu danes pozval k "Evropi, bližji državljanom".
Slovenski ponudniki internet storitev ustanovili svojo sekcijo
25. 02. 1998 12.11
V okviru Združenja za računalništvo in informatiko pri Gospodarski zbornici Slovenije so ustanovili sekcijo slovenskih ponudnikov internet storitev SISPA. Člani sekcije bodo skrbeli za uresničevanje skupnih ciljev in enotno ter tvorno nastopali v dialogu z zakonodajnimi in drugimi državnimi organi na področju regulacije interneta. Ena glavnih nalog sekcije bo spodbujanje hitrejšega razvoja informacijske družbe v Sloveniji, posebej uporabe interneta. Med ostalimi nalogami si bo sekcija prizadevala tudi za zagotavljanje enakomernega razvoja trga storitev dostopa do interneta in vseh spremljajočih storitev ter visoko stopnje konkurence na tem področju, kar je predstavlja ključni element nadaljnjega razvoja področja. Prav tako se bo zavzemala za poglabljanje sodelovanja med ponudniki internet storitev pri nas in visok nivo kvalitete storitev, za uveljavljanje in oblikovanje priporočil za delovanje svojih članov ter sodelovanje s sorodnimi tujimi združenji in organizacijami.
Slovenski ponudniki internet storitev so v okviru GZS ustanovili svojo sekcijo
24. 02. 1998 15.54
Slovenski ponudniki internet storitev so v okviru Združenja za računalništvo in informatiko pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ustanovili svojo sekcijo, sporočajo z GZS. Člani omenjene sekcije bodo skrbeli za uresničevanje skupnih ciljev in enotno, tvorno nastopanje v dialogu z zakonodajnimi ter drugimi državnimi organi na področju regulacije interneta. Ena glavnih nalog sekcije bo spodbujanje hitrejšega razvoja informacijske družbe v Sloveniji, posebej uporabe interneta, ter zagotavljanje enakomernega razvoja trga storitev dostopa do interneta in vseh spremljajočih storitev. Sekcija si bo prizadevala doseči tudi visoko stopnjo konkurence, ki je osnovni pogoj nadaljnjega razvoja tega področja
Deleži v državnem proračunu za tehnološko razvojne programe se zmanjšujejo
05. 02. 1998 19.03
Odbor DZ za znanost in tehnologijo se je kot zainteresirano parlamentarno delovno telo seznanil s Strategijo RS za vključevanje v Evropsko unijo. Od vlade pričakuje, da bo dokument dopolnila tako, da bo na področju znanosti bolj razvojno naravnan in z večjim poudarkom na tehnološkem razvoju. Čeprav je Slovenija ena najbolj razvitih držav kandidatk, še vedno zaostaja za državami Evropske unije. Cilj naše države pa je čim hitreje zmanjševati razlike v stopnji ekonomskega in socialnega razvoja v primerjavi z EU. Člani odbora so opozorili na pomanjkljivost strategije pri metodološkem pristopu. Posebej so izpostavili dejstvo, da se deleži v državnem proračunu za tehnološko razvojne in druge ciljne programe, za visoko šolstvo ter za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih področij v zadnjih nekaj letih zmanjšujejo. Zakonodaja o intelektualni in industrijski lastnini je razen manjših izjem združljiva z acquis. Uskladiti bo potrebno še trajanje zaščite audiovizualnih produkcij in uvesti potrdila o dopolnilni zaščiti. Glede izvajanja zakonodaje bo treba rešiti vprašanje prenehanja veljavnosti blagovnih znamk, kar zlasti velja za področje farmacije.
Podvojen obseg tujih vlaganj v Bolgariji
27. 12. 1997 10.45
Bolgarija je leta 1997 zabeležila za 502 milijona ameriških dolarjev tujih vlaganj, kar je dvakrat več kot leta 1996 in kar 15-krat več kot leta 1992. Na prvem mestu med tujimi vlagatelji je Nemčija, ki je letos v Bolgariji ustvarila približno petino vseh tujih naložb, sledijo pa ji Belgija, Nizozemska, Velika Britanija in ZDA.
31 milijonov ekujev za bosanske begunce
18. 12. 1997 15.57
Evropska komisija je potrdila štiri projekte v vrednosti 31 milijonov ekujev, ki naj bi pomagali pri vračanju beguncev v Bosno in Hercegovino. Projekti so del 709 milijonov vrednega programa pomoči za obnovo BiH v obdobju 1996-1997.
Frlec na ministrskem zasedanju EAPC
17. 12. 1997 15.04
Slovenski zunanji minister Boris Frlec se danes v Bruslju udeležuje ministrskega zasedanja Evro-atlantskega partnerskega sveta (EAPC), telesa, ki povezuje članice zveze NATO s partnerskimi državami.
EU bo finančno podprla razvoj gospodarstva v Navarri
12. 11. 1997 00.00
Španska pokrajina Navarra bo iz strukturnih fondov Evropske unije v obdobju od 1997 do 1999 dobila 25,4 milijona ekujev za pomoč pri razvoju gospodarstva. Večina denarja bo namenjenega vzpodbujanju zaposlovanja, konkurenčnosti in globalizaciji lokalnih gospodarskih dejavnosti, del denarja pa bo šel za zaščito okolja, raziskovanje in razvoj novih tehnologij. Poleg tega bo Navarra dobila dodatnih 27,7 milijonov ekujev, predvsem za tehnično pomoč pri izvajanju ukrepov za spodbujanje gospodarstva.