spomeniško
Istrabenz bo prenovil hotel Palace
26. 05. 2003 00.00
Županja občine Piran Vojka Štular je za prenovo in oddajo starega hotela Palace v središču Portoroža izbrala ponudnika iz družbe Istrabenz - konzorcij Hoteli Morje - Hoteli Palace.
V Rogaški Slatini prodali štiri hotele
11. 01. 2002 00.00
Rogaški steklarji kupili enega, poslovnež Jože Pipenbaher pa tri hotele v Rogaški Slatini.
Danes prost vstop
03. 12. 2001 00.00
Seznam prireditev, ki bodo 3. decembra zaznamovale dan odprtih vrat v slovenski kulturi.
Zadnja kino prestava v dvorani Union
03. 01. 2001 00.00
V torek je bila ljubljanska Kinodvorana Union še zadnjič nabito polna s kina željnimi obiskovalci. Že danes pa so pričeli s spreminjanjem njene podobe in namembnosti. Kompleks prehaja v roke Grand hotela Union, kinodvorana pa se bo vrnila v svojo prvotno, seveda prenovljeno, podobo. V njej bodo odslej konceri, banketi, konference, gala plesi in prireditve.
Obnovljena dvorana že skoraj nared
08. 12. 2000 00.00
Prenovljena parlamentarna dvorana je v veliki meri že pripravljena za sprejem poslancev. Kot je med današnjim ogledom novinarjem pojasnila generalna sekretarka DZ Jožica Velišček, je bil tehnični pregled velike dvorane in obeh preddverij opravljen 5. decembra, po odpravi še nekaterih manjših pomanjkljivosti in dokončni montaži nekaterih delov telekomunikacijske opreme pa se bo DZ izdalo tudi uporabno dovoljenje. Predvidoma naj bi bila otvoritev 22. ali 23. decembra, tako da se bo državni zbor prvič v prenovljeni dvorani sešel na slavnostni seji ob dnevu samostojnosti oziroma deseti obletnici plebiscita.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Država mora poskrbeti za Betnavski kompleks
01. 10. 1999 17.05
Mariborski župan Boris Sovič je vladi poslal dopis, v katerem jo poziva, da v skladu z njenimi pristojnostmi upošteva izraženo voljo približno 5900 meščank in meščanov, ki so podpisali peticijo SNS Betnave ne damo in tako izrazili svojo voljo v zvezi s problemom denacionalizacijskih postopkov, del katerih je tudi Betnavski kompleks. Ob tem je izrazil željo, da bi prišlo do takšne odločitve, ki bi ohranila širšo rabo objekta in predvsem omogočila, da bi se objekt obnovil ter tako služil Mariborčanom in obiskovalcem, skladno z njegovo spomeniško vrednostjo, so sporočili iz županovega kabineta.
Zaključek festivala Mladi levi '99
31. 08. 1999 10.14
S plesno predstavo Gina in Miovanni avtorice Maje Delak se je v Ljubljani v ponedeljek zvečer končal 2. mednarodni festival gledališča in plesa Mladi levi '99 pod umetniškim vodstvom Nevenke Koprivšek. Začel se je 21. avgusta v stari elektrarni na Kotnikovi ulici s predstavo Noč španskega plesnega tria General Electrica. V desetih večerih se je na glavnem prizorišču, odru v spomeniško zaščiteni elektrarni, ter na več drugih odrih v Ljubljani zvrstilo enajst predstav oz. skupno 16 dogodkov mlajših umetnikov in skupin, ki so jih prireditelji poimenovali ''vzhajajoče gledališke in plesne zvezde.''
Začel se je 2. festival Mladi levi
23. 08. 1999 19.40
V stari elektrarni na Kotnikovi ulici se je v soboto začel 2. mednarodni festival Mladi levi. V desetih večerih (do 30. avgusta) se bo na glavnem prizorišču, na odru v spomeniško zaščiteni elektrarni in na več drugih krajih v Ljubljani zvrstilo enajst predstav oz. skupno 16 dogodkov talentiranih umetnikov, ki jih prireditelji imenujejo kar ''vzhajajoče gledališke in plesne zvezde.'' Festival, ki je nasprotje tistih, ki predstavljajo bolj ali manj iste, ''preverjene'' umetnike, je pripravil zavod Bunker v sodelovanju s partnerji iz producentske mreže Junge Hunde iz Belgije, Nizozemske, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Španije in Danske. Iz omenjenih držav so tudi napovedani umetniki in skupine, poleg teh pa še iz Hrvaške in Slovenije. Glavno prizorišče festivala bo v stari elektrarni na Kotnikovi. Sobotnega odprtja festivala, katerega pokroviteljica je ljubljanska županja Viktorija Potočnik, se je udeležil tudi Raymond Weber, direktor za izobraževanje, kulturo in šport pri Svetu Evrope, sobotni večer pa je zaokrožil nastop španskega plesnega tria General Eletrica.
V Trstu razstava Kristjani z vzhoda
15. 07. 1999 16.46
V prostorih nekdanjih konjušnic gradu Miramar pri Trstu bo od 26. julija do 7. januarja 2000 na ogled razstava z naslovom ''Kristjani z vzhoda''. Na njej bodo predstavili umetniške izdelke iz Srbije, Bolgarije, Grčije, Gruzije, Romunije, Italije in Vatikana in tako skušali prikazati zgodovinski in kulturni razvoj posameznih južnoevropskih narodov.
Razstava fotografij iz predstav poljskega režiserja Madzika v gledališču Scena Plastyczna
26. 05. 1998 08.31
V Spomeniško varstvenem centru regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine na Salendrovi 4 bo danes opoldne predstavnik veleposlaništva Republike Poljske odprl razstavo fotografij iz predstav poljskega režiserja Leszeka Madzika v gledališču Scena Plastyczna. Razstavo, ki bo ponudila vpogled v ustvarjanje "eminentne osebnosti poljskega in svetovnega gledališča", prireja Festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos '98 kot napoved septembrskega gostovanja gledališča Scena Plastyczna v Ljubljani; festival in s tem tudi gostovanje poljskih gledališčnikov s predstavo Wrotta sta bila prestavljena na jesen.
Slika bitke pri Waterlooju spomeniško zavarovana
29. 03. 1998 13.28
Belgijske oblasti so med umetnine, ki so pod državnim spomeniškim varstvom, uvrstile tudi velikansko panoramsko sliko bitke pri Waterlooju, poroča agencija Reuters. Slika se razprostira prek notranje stene krožnega razglednega stolpa nad prizoriščem legendarnega bojišča nedaleč od Bruslja, visoka je dvanajst in dolga deset metrov. Naslikana je bila ob stoti obletnici bitke, v kateri so leta 1815 britanski in nemški vojaki porazili vojsko francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja.
Po najdbi bunkerja možna ustavitev gradnje spomenika žrtvam holokavsta
27. 01. 1998 16.38
Odkritje bunkerja v vladni četrti v Berlinu, za katerega domnevajo, da je bil Goebbelsov, utegne biti razlog za ustavitev gradnje bodočega spomenika žrtvam holokavsta. "Razmišljamo o odredbi o takojšnji ustavitvi gradnje," je povedal predstavnik službe za spomeniško varstvo Helmut Engel.
100-letnica Mestne elektrarne ljubljanske
15. 12. 1997 17.03
Podjetje Elektro Ljubljana je na novinarski konferenci predstavilo slovesnost ob 100-letnici Mestne elektrarne ljubljanske (MEL) oz. 100-letnici elektrifikacije v Ljubljani ter načrte v zvezi z obnovo oziroma revitalizacijo tega objekta, ki je že od leta 1988 spomeniško zaščiten. Elektrarna je začela proizvajati elektriko 1. januarja 1898, v času županovanja Ivana Hribarja. Elektrarna je postavljena med Slomškovo in Kotnikovo ulico in sodi v sam vrh tehniške kulturne dediščine v Sloveniji. Poslopje, grajeno v jugend stilu, je značilen predstavnik stare tovarne, kakršnih pri nas ni več videti.