spominska
Opravičilo za pogrom nad Judi
10. 07. 2001 00.00
V poljskem mestu Jedwabne se je davi s takti Chopinove pogrebne koračnice začela spominska slovesnost ob 60. obletnici pogroma nad Judi. Spominske slovesnosti so se udeležili poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, rabini iz Poljske in tujine, svojci žrtev pogroma in številni predstavniki judovskih organizacij. Kwasniewski se je ob tem tudi javno opravičil za sodelovanje Poljakov pri tem zločinu
Spominska slovesnost na Podljubelju
09. 06. 2001 00.00
V spomin na 56. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča na Podljubelju, podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, je bila danes spominska slovesnost, posvečena vsem žrtvam druge svetovne vojne. Na prostoru edinega tovrstnega taborišča na slovenskih tleh so se zbrali taboriščniki koncentracijskih taborišč, interniranci, nekdanji politični zaporniki ter druge žrtve nacifašizma in njihovi bližnji, nekateri celo iz Francije, Avstrije in Italije. Slavnostni govornik na prireditvi, ki sta jo obogateno s kulturnim programom pripravila občina Tržič in koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja pri Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, je bil minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Spominska slovesnost v Kaprunu
11. 05. 2001 00.00
Pol leta po požaru v predoru zobate železnice v avstrijskem Kaprunu, ki je 11. novembra lani zahteval 155 smrtnih žrtev, med katerimi so bili tudi štirje Slovenci. Na cesti, ki vodi do zobate železnice,so postavili 155 lesenih križev in prižgali 155 sveč. V nesreči je umrlo 155 ljudi iz šestih držav - 93 iz Avstrije, 37 iz Nemčije, življenje pa je v ognjenih zubljih izgubilo tudi 10 Japoncev, osem Američanov, štirje Slovenci, dva Nizozemca in češki državljan.
Spominska slovesnost v Mathausnu
06. 05. 2001 00.00
V Mathausnu poteka spominska slovesnost ob 56-letnici osvoboditvi tega koncentracijskega taborišča v Avstriji.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Spomenik laži razhudil Cerkev
12. 03. 2001 00.00
Cerkev odločno nasprotuje ponovni postavitvi sramotilnega stebra in spomenika laži, kot njeni predstavniki imenujejo obeležje v spomin demonstracije žensk leta 1943, pred ljubljansko stolnico. Pri tem jih zlasti jezi ignoranca mestnih oblasti, ki naj bi sicer prenovljen in spremenjen spomenik (restavratorji so spremenili položaj prsta na roki in odstranili del spornega napisa) hotele na staro mesto vrniti "na skrivaj". "S tem prispevajo k zaostrovanju odnosov med Cerkvijo in državo," so na novinarski konferenci opozorili predstavniki ljubljanske nadškofije.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2000 00.00
Danes so po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo, predstavniki Slovenije pa so polagali vence tudi ob obeležjih v zamejstvu.
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.
Spominska plošča Primožu Trubarju
24. 09. 2000 00.00
Ljubljanska županja Viktorija Potočnik je v soboto na tiskarni Ulricha Morharta v Tübingen, kjer je Primož Trubar leta 1550 natisnil svoji prvi knjigi Abecednik in Katekizem, odkrila spominsko ploščo Primožu Trubarju. Na slovesnosti je spregovorila tudi prof. Elizabeth Zaitz, ki je na Univerzi v Tübingenu, kjer je tudi oddelek za slavistiko, doktorirala z delom o Primožu Trubarju.
Odprtje Kosovelove domačije
27. 08. 2000 00.00
Goriški muzej Nova Gorica in občina Sežana sta v počastitev praznika občine Sežana odprla prenovljeno Kosovelovo domačijo v Tomaju. V hiši je družina Kosovelovih prebivala od leta 1924. Odslej bo v pritličju razstavljena novourejena spominska zbirka družine Kosovelovih. Slavnostni govornik, podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, je v nagovoru ob odprtju poudaril, da je umetnika take veličine, kot je Srečko
Obletnica poboja v Srebrenici
11. 07. 2000 13.50
250 preživelih pokola v nekdanji muslimanski enklavi Srebrenica je danes iz Sarajeva z avtobusi odpotovalo proti kraju Potočari, kjer bo potekala spominska slovesnost ob peti obletnici krvavega dogodka. Preživeli iz Sarajeva se bodo v Kladanju, 75 kilometrov severovzhodno od Sarajeva, pridružili konvoju vozil, namenjenem v Potočare.
Snoopyjev park v Hong Kongu
07. 07. 2000 09.28
V Hong Kongu bodo avgusta odprli prvi tematski park o priljubljenem risanem junaku, psu Snoopyju, na azijskih tleh.
Spravna spominska slovesnost
19. 06. 2000 08.47
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila včeraj že deseta spominska spravna slovesnost. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ki je bil v svoji pridigi kot vedno kritičen do povojne oblasti in prejšnje slovenske vlade.
Osvoboditev koncentracijskih taborišč
03. 06. 2000 12.54
V počastitev 55-letnice osvoboditve koncentracijskih taborišč je bila na Podljubelju spominska slovesnost, ki jo je pripravila občina Tržič v sodelovanju s Koordinacijskim odborom žrtev nacifašističnega nasilja. Slovesnost je potekala na območju podružnice nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen, ki je bilo edino koncentracijsko taborišče na slovenskih tleh. Slavnostni govornik na prireditvi je bil v. d. ministra za delo Anton Rop.
Spominska slovesnost v Mauthausnu
07. 05. 2000 20.51
V Mauthausnu v bližini Lienza se je danes spominske slovesnosti ob 55. obletnici osvoboditve enega najhujših nacističnih koncentracijskih taborišč v Evropi udeležilo 14.000 ljudi. Na željo organizatorjev se prireditve ni udeležil noben od članov nove avstrijske koalicijske vlade.
Poročilo o Pinochetovem zdravju
16. 02. 2000 19.22
Višje sodišče v Londonu je včeraj odločilo, da imajo države, ki zahtevajo izročitev nekdanjega čilskega diktatorja Pinocheta, pravico do vpogleda v poročilo o njegovem zdravju.
Spominska plošča očetu Franceta Prešerna
05. 02. 2000 12.40
Ob 200. obletnici rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna in slovenskem kulturnem prazniku, bodo jutri pri kapelici Sv. Lazarja na pokopališču v Vodicah ob 15.30 odkrili in blagoslovili spominsko ploščo, posvečeno očetu Franceta Prešerna, Simonu Prešernu in stricu Francu Ksaverju Prešernu, so sporočili iz občine Vodice.
Spominska plošča Matiji Tomcu
27. 12. 1999 16.11
Ob stoletnici rojstva Matije Tomca so na skladateljevi rojstni hiši v Kapljišču pri Metliki v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Ploščo je odkril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Ob tej priložnosti je spominsko mašo v farni cerkvi v Podzemlji daroval ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Matija Tomc se je rodil 25. decembra v Kapljišču, umrl pa je 8. februarja leta 1986 v Domžalah. Leta 1924 je diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani in leta 1930 iz orglarstva na Dunaju, kjer je študiral tudi kompozicijo. V letih od 1930 do 1945 je bil profesor glasbe v šentviških Škofovih zavodih, po vojni pa do leta 1973 kaplan oz. župnik v Domžalah. Od leta 1932 do 1947 je poučeval tudi orgle na Glasbeni matici, Državnem konservatoriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Spominska slovesnost v Oslu
02. 11. 1999 16.23
Ameriški predsednik Bill Clinton, palestinski voditelj Jaser Ararafat in izraelski premier Ehud Barak danes ponovno skušajo oblikovati dokončen načrt za začetek izvajanja mirovnega procesa, ki ga je začel ubiti izraelski premier Jicak Rabin. Voditelji se pred tem udeležili svečane spominske slovesnosti v Oslu, kjer je Rabin leta 1994 prejel Nobelovo nagrado. Clinton je opravil ločene pogovore na štiri oči z Arafatom in Barakom. Oba je pozval naj zagrabita >>trenutek priložnosti<<, ki se jima je ponudila danes.
Na prvi spominski maši več kot 4000 ljudi
23. 07. 1999 09.40
Irska katoliška skupnost v New Yorku je v četrtek zvečer v katedrali svetega Patricka na Manhattanu v New Yorku pripravila spominsko mašo za Johna F. Kennedyja ml., njegovo ženo Carolyn Bessette in njeno sestro Lauren Bessette, ki so se 16. julija smrtno ponesrečili z letalom ob otoku Martha's Vineyard.
Bela hiša žaluje
22. 07. 1999 14.58
Spominske slovesnosti za Johnom Kennedyjem mlajšim in njegovo ženo Carolyn Bessette se bo po trditvah Bele hiše udeležil tudi ameriški predsednik Bill Clinton z družino. Spominska slovesnost bo potekala v petek v newyorški katoliški cerkvi St. Thomas More na vzhodnem delu Manhattana.
Spominska maša za Johnom Kennedyjem ml. v New Yorku
22. 07. 1999 11.23
Spominska slovesnost za ponesrečenim sinom nekdanjega ameriškega predsednika Johnom F. Kennedyjem mlajšim in njegovo soprogo Carolyn bo po odločitvi družine Kennedy v newyorški katoliški cerkvi St. Thomas More na vzhodnem delu Manhattana, ki jo je redno obiskovala njegova mama Jacqueline Kennedy Onnasis. Po vsej verjetnosti bo med spominsko mašo v cerkvi tudi krsta s truplom Johna Kennedyja ml., ki so ga potapljači potegnili iz vode v sredo popoldne, ter njegove žene Carloyn, katere truplo so odkrili nekaj ur pozneje.
Obletnica kosovske bitke
28. 06. 1999 20.54
Na Gazimestanu je bila kratka spominska slovenost ob 610. obletnici kosovske bitke, v kateri je leta 1389 otomansko cesarstvo porazilo srbsko vojsko. Srbski patriarh Pavle je kasneje v samostanu Gračanica vodil posebno mašo. Med pridigo je obtožil Miloševića za vsa grozodejstva, ki so se zgodila v zadnjih desetih letih na območju nekdanje Jugoslavije.
V Parizu bodo odkrili spominsko ploščo Munchu
27. 06. 1999 11.50
V Parizu bodo 16. julija odkrili spominsko ploščo v spomin enemu najbolj znanih predstavnikov art nouveauja, češkemu slikarju, grafiku, oblikovalcu in fotografu Alfonsu Muchu. Ploščo bodo postavili na pročelje hiše v središču Latinske četrti, kjer je češki umetnik živel in delal od leta 1896 do 1906. Spominska plošča je delo češkega kiparja Stanislava Hanzika, z njo pa želijo oblasti iz umetnikovega rojstnega kraja v bližini Brna obeležiti 60. obletnico umetnikove smrti.
Posmrtne ostanke Grete Garbo prepeljali na Švedsko
17. 06. 1999 15.10
Posmrtne ostanke švedske igralke Grete Garbo, ki so bili od igralkine smrti leta 1990 shranjeni v New Yorku, so sinoči pokopali v Stockholmu. Pogrebna slovesnost je bila predvidena za danes popoldne, vendar pa so jo opravili predčasno, da bi lahko potekala v najožjem družinskem krogu.
Slovesnost v spomin na Mauthausen
09. 05. 1999 21.48
V Mauthausnu je bila danes velika spominska slovesnost v počastitev 54. obletnice osvoboditve ujetnikov tega koncentracijskega taborišča. Žalne slovesnosti se je udeležila tudi slovenska delegacija.
Spominska slovesnost ob obletnici osvoboditve Dachaua
02. 05. 1999 18.32
V nekdanjem koncentracijskem taborišču Dachau je danes v spomin na osvoboditev taborišča pred 54 leti potekala spominska slovesnost, je poročal Radio Slovenija. Med številnimi gosti je bil tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji Alfonz Naberžnik in generalni konzul v Muenchnu Fedor Gregorič, ki sta položila venec pred spomenik vsem žrtvam v Dachau.
Spominska slovesnost v Jasenovcu
25. 04. 1999 20.07
Približno 2000 ljudi, med njimi tudi nekdanji taboriščniki, so se danes v Jasenovcu spomnili 54. obletnice poskusa bega iz koncentracijskega taborišča, kjer je med 2. svetovno vojno umrlo več deset tisoč žrtev takratnega ustaškega režima.
Žalna slovesnost za žrtvami snežnih plazov
28. 02. 1999 12.24
Avstrijska zvezna država Tirolska je današnji dan razglasila za dan žalovanja za 38 žrtvami nedavnih snežnih plazov.
Spominska plošča in razstava v spomin na akademika Ilešiča
04. 02. 1999 15.39
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik in akademik prof. dr. Ivan Gams sta danes, 14 let po smrti slovenskega geografa, akademika prof. dr. Svetozarja Ilešiča (1907-1985), na pročelje hiše na Trstenjakovi 9 v Ljubljani slovesno odkrila spominsko ploščo v spomin na velikega učitelja generacij slovenskih geografov. V njej je Ilešič, njegova rojstna hiša je sicer na Zarnikovi 9 v Ljubljani, preživel za slovensko geografijo najbolj plodna leta. Spominski dan so sklenili z odprtjem razstave o življenju in delu Ilešiča v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani.