spominska
Osvoboditev koncentracijskih taborišč
03. 06. 2000 12.54
V počastitev 55-letnice osvoboditve koncentracijskih taborišč je bila na Podljubelju spominska slovesnost, ki jo je pripravila občina Tržič v sodelovanju s Koordinacijskim odborom žrtev nacifašističnega nasilja. Slovesnost je potekala na območju podružnice nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen, ki je bilo edino koncentracijsko taborišče na slovenskih tleh. Slavnostni govornik na prireditvi je bil v. d. ministra za delo Anton Rop.
Spominska slovesnost v Mauthausnu
07. 05. 2000 20.51
V Mauthausnu v bližini Lienza se je danes spominske slovesnosti ob 55. obletnici osvoboditve enega najhujših nacističnih koncentracijskih taborišč v Evropi udeležilo 14.000 ljudi. Na željo organizatorjev se prireditve ni udeležil noben od članov nove avstrijske koalicijske vlade.
Poročilo o Pinochetovem zdravju
16. 02. 2000 19.22
Višje sodišče v Londonu je včeraj odločilo, da imajo države, ki zahtevajo izročitev nekdanjega čilskega diktatorja Pinocheta, pravico do vpogleda v poročilo o njegovem zdravju.
Spominska plošča očetu Franceta Prešerna
05. 02. 2000 12.40
Ob 200. obletnici rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna in slovenskem kulturnem prazniku, bodo jutri pri kapelici Sv. Lazarja na pokopališču v Vodicah ob 15.30 odkrili in blagoslovili spominsko ploščo, posvečeno očetu Franceta Prešerna, Simonu Prešernu in stricu Francu Ksaverju Prešernu, so sporočili iz občine Vodice.
Spominska plošča Matiji Tomcu
27. 12. 1999 16.11
Ob stoletnici rojstva Matije Tomca so na skladateljevi rojstni hiši v Kapljišču pri Metliki v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Ploščo je odkril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Ob tej priložnosti je spominsko mašo v farni cerkvi v Podzemlji daroval ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Matija Tomc se je rodil 25. decembra v Kapljišču, umrl pa je 8. februarja leta 1986 v Domžalah. Leta 1924 je diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani in leta 1930 iz orglarstva na Dunaju, kjer je študiral tudi kompozicijo. V letih od 1930 do 1945 je bil profesor glasbe v šentviških Škofovih zavodih, po vojni pa do leta 1973 kaplan oz. župnik v Domžalah. Od leta 1932 do 1947 je poučeval tudi orgle na Glasbeni matici, Državnem konservatoriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Spominska slovesnost v Oslu
02. 11. 1999 16.23
Ameriški predsednik Bill Clinton, palestinski voditelj Jaser Ararafat in izraelski premier Ehud Barak danes ponovno skušajo oblikovati dokončen načrt za začetek izvajanja mirovnega procesa, ki ga je začel ubiti izraelski premier Jicak Rabin. Voditelji se pred tem udeležili svečane spominske slovesnosti v Oslu, kjer je Rabin leta 1994 prejel Nobelovo nagrado. Clinton je opravil ločene pogovore na štiri oči z Arafatom in Barakom. Oba je pozval naj zagrabita >>trenutek priložnosti<<, ki se jima je ponudila danes.
Na prvi spominski maši več kot 4000 ljudi
23. 07. 1999 09.40
Irska katoliška skupnost v New Yorku je v četrtek zvečer v katedrali svetega Patricka na Manhattanu v New Yorku pripravila spominsko mašo za Johna F. Kennedyja ml., njegovo ženo Carolyn Bessette in njeno sestro Lauren Bessette, ki so se 16. julija smrtno ponesrečili z letalom ob otoku Martha's Vineyard.
Bela hiša žaluje
22. 07. 1999 14.58
Spominske slovesnosti za Johnom Kennedyjem mlajšim in njegovo ženo Carolyn Bessette se bo po trditvah Bele hiše udeležil tudi ameriški predsednik Bill Clinton z družino. Spominska slovesnost bo potekala v petek v newyorški katoliški cerkvi St. Thomas More na vzhodnem delu Manhattana.
Spominska maša za Johnom Kennedyjem ml. v New Yorku
22. 07. 1999 11.23
Spominska slovesnost za ponesrečenim sinom nekdanjega ameriškega predsednika Johnom F. Kennedyjem mlajšim in njegovo soprogo Carolyn bo po odločitvi družine Kennedy v newyorški katoliški cerkvi St. Thomas More na vzhodnem delu Manhattana, ki jo je redno obiskovala njegova mama Jacqueline Kennedy Onnasis. Po vsej verjetnosti bo med spominsko mašo v cerkvi tudi krsta s truplom Johna Kennedyja ml., ki so ga potapljači potegnili iz vode v sredo popoldne, ter njegove žene Carloyn, katere truplo so odkrili nekaj ur pozneje.
Obletnica kosovske bitke
28. 06. 1999 20.54
Na Gazimestanu je bila kratka spominska slovenost ob 610. obletnici kosovske bitke, v kateri je leta 1389 otomansko cesarstvo porazilo srbsko vojsko. Srbski patriarh Pavle je kasneje v samostanu Gračanica vodil posebno mašo. Med pridigo je obtožil Miloševića za vsa grozodejstva, ki so se zgodila v zadnjih desetih letih na območju nekdanje Jugoslavije.
V Parizu bodo odkrili spominsko ploščo Munchu
27. 06. 1999 11.50
V Parizu bodo 16. julija odkrili spominsko ploščo v spomin enemu najbolj znanih predstavnikov art nouveauja, češkemu slikarju, grafiku, oblikovalcu in fotografu Alfonsu Muchu. Ploščo bodo postavili na pročelje hiše v središču Latinske četrti, kjer je češki umetnik živel in delal od leta 1896 do 1906. Spominska plošča je delo češkega kiparja Stanislava Hanzika, z njo pa želijo oblasti iz umetnikovega rojstnega kraja v bližini Brna obeležiti 60. obletnico umetnikove smrti.
Posmrtne ostanke Grete Garbo prepeljali na Švedsko
17. 06. 1999 15.10
Posmrtne ostanke švedske igralke Grete Garbo, ki so bili od igralkine smrti leta 1990 shranjeni v New Yorku, so sinoči pokopali v Stockholmu. Pogrebna slovesnost je bila predvidena za danes popoldne, vendar pa so jo opravili predčasno, da bi lahko potekala v najožjem družinskem krogu.
Slovesnost v spomin na Mauthausen
09. 05. 1999 21.48
V Mauthausnu je bila danes velika spominska slovesnost v počastitev 54. obletnice osvoboditve ujetnikov tega koncentracijskega taborišča. Žalne slovesnosti se je udeležila tudi slovenska delegacija.
Spominska slovesnost ob obletnici osvoboditve Dachaua
02. 05. 1999 18.32
V nekdanjem koncentracijskem taborišču Dachau je danes v spomin na osvoboditev taborišča pred 54 leti potekala spominska slovesnost, je poročal Radio Slovenija. Med številnimi gosti je bil tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji Alfonz Naberžnik in generalni konzul v Muenchnu Fedor Gregorič, ki sta položila venec pred spomenik vsem žrtvam v Dachau.
Spominska slovesnost v Jasenovcu
25. 04. 1999 20.07
Približno 2000 ljudi, med njimi tudi nekdanji taboriščniki, so se danes v Jasenovcu spomnili 54. obletnice poskusa bega iz koncentracijskega taborišča, kjer je med 2. svetovno vojno umrlo več deset tisoč žrtev takratnega ustaškega režima.
Žalna slovesnost za žrtvami snežnih plazov
28. 02. 1999 12.24
Avstrijska zvezna država Tirolska je današnji dan razglasila za dan žalovanja za 38 žrtvami nedavnih snežnih plazov.
Spominska plošča in razstava v spomin na akademika Ilešiča
04. 02. 1999 15.39
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik in akademik prof. dr. Ivan Gams sta danes, 14 let po smrti slovenskega geografa, akademika prof. dr. Svetozarja Ilešiča (1907-1985), na pročelje hiše na Trstenjakovi 9 v Ljubljani slovesno odkrila spominsko ploščo v spomin na velikega učitelja generacij slovenskih geografov. V njej je Ilešič, njegova rojstna hiša je sicer na Zarnikovi 9 v Ljubljani, preživel za slovensko geografijo najbolj plodna leta. Spominski dan so sklenili z odprtjem razstave o življenju in delu Ilešiča v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani.
Spominska razstava Nikolaja Pirnata v Jakopiču
16. 11. 1998 11.19
V Jakopičevi galeriji v Ljubljani je na ogled spominska razstava slikarskih, kiparskih in risarskih del Nikolaja Pirnata (1903-1948). Razstavo, ki je bila poleti na ogled na gradu Podsreda, je za Kozjanski park pripravila kustosinja Narodne galerije v Ljubljani Marja Lorenčak.
Izšla knjiga Pozabljena zgodba slovenske nacionalne ilegale avtorja Pavleta Borštnika
16. 10. 1998 13.47
V zbirki Spomini in izpovedi založbe Mladinska knjiga je. Založnik delo opredeljuje kot knjigo, ki prinaša ''zbrano zgodbo odredov jugoslovanske vojske na Slovenskem med II. svetovno vojno v boju z okupatorjem in partizani do tragičnega konca na Grčaricah'', besedilo pa kot ''pregled političnih sporov političnih strank zunaj Osvobodilne fronte in njihovih vojaških enot''. Gre za ''tragično poglavje slovenske državljanske in protiokupatorske vojne, ki ga slabo poznamo in ki ga končno moramo uvrstiti v slovensko zgodovino, kamor spada''. Omenjena zbirka pa, tako založnik, prinaša ''spominska besedila in življenjska pričevanja ljudi, ki s pretresljivo izkušnjo in verodostojno osebno odgovornostjo dopolnjujejo podobo preteklega časa; to so osebni dnevniki in avtobiografski zapisi, ki bodo nekoč gradivo zgodovine''. O knjigi so na novinarski konferenci v Ljubljani spregovorili njen urednik Aleksander Zorn, avtor spremne besede Boris Mlakar ter pisec Pavle Borštnik.
Slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem
26. 07. 1998 12.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je dopoldne potekala tradicionalna spominska slovesnost ob 82. obletnici spomina na v snežnem plazu zasute ruske vojake. Srečanje so pripravili rusko veleposlaništvo v Sloveniji, občina Kranjska Gora in Društvo Slovenija-Rusija. Poleg predsednika republike Milana Kučana, ki je h kapelici položil venec, so se slovesnosti udeležili pomembni gostje iz Rusije, med njimi predsednik odbora za mednarodne zadeve ruske dume in nekdanji ruski veleposlanik v Washingtonu Vladimir Lukin ter prvi namestnik predstojnika službe za mednarodne cerkvene povezave Ruske pravoslavne cerkve Arhimandrit Feofan, ki so ga med mašo zadušnico spremljali pevci iz Sergijevega posada - sedeža Ruske pravoslavne cerkve.
Trikrat Egon Schiele
11. 06. 1998 14.49
"Trikrat Egon Schiele v Tullnu" je geslo razstave avstrijskega ekspresionista, ki bo od 19. junija do 13. septembra na ogled v rojstnem kraju tega avstrijskega umetnika v Spodnji Avstriji. Na treh razstavnih prostorih bo mogoče videti približno 300 originalnih del, to je več, kot jih je bilo na katerikoli razstavi njegovih del doslej. V središču pozornosti bo zbirka Leopold s 153 eksponati, ki bodo na ogled v muzeju minoritskega samostana. Približno 100 slik, predvsem tiste iz avtorjevega zgodnjega obdobja ustvarjanja, ki prihajajo iz deželnega muzeja Spodnje Avstrije in zasebnih zbirk, bodo predstavili v Schielejevem muzeju v Tullnu, kjer hranijo tudi dokumentacijo o življenju in delu Egona Schieleja. Slikarjeva rojstna hiša in tamkajšnja spominska soba pa bosta kot tretje razstavno prizorišče ponudili dokumentacijo z naslovom Egon Schiele in železnica.
Spominska slovesnost ob 50. obletnici združevanja Evrope
09. 05. 1998 11.49
Nizozemska kraljica Beatrix je danes v Haagu odprla spominsko slovesnost ob 50. obletnici obstoja Evropskega gibanja. Maja leta 1948 so se v Haagu sestali vodilni zahodni politiki, ki so razpravljali o tem, kako bi lahko v Evropi v prihodnosti preprečili vojne. Nekdanji britanski premier Winston Churchill je zagovarjal "gibanje za evropsko enotnost". 50 let kasneje se je uresničil pomemben del njegovih vizij, je pred politiki iz skoraj vseh evropskih držav, ki so se udeležili slovesnosti, povedala kraljica Beatrix.