spominsko
Ob 450-letnici prve slovenske knjige
22. 09. 2000 00.00
Ob 450-letnici prve slovenske knjige bo v organizaciji slovenskega protestantskega društva Primož Trubar državni sekretar v ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček v Rothenburgu nad Taubero v petek odkril spominsko ploščo slovenskemu reformatorju Primožu Trubarju. V soboto bo podobno ploščo na pročelju nekdanje Maerhartove tiskarne v Tuebingenu odkrila ljubljanska županja Vika Potočnik. Slovesnosti se bodo udeležili tudi predstavniki lokalnih oblasti. Trubarja se bodo spomnili tudi na skupni dvojezični božji službi v cerkvi sv. Gala v Derendingenu. V soboto bo na osrednjem trgu v Tuebingenu Slovenija predstavila še turistično ponudbo.
Kučan o bazoviškem spomeniku
10. 09. 2000 00.00
Bazoviški spomenik je zgodovinski opomin za dejanja v preteklosti, ki hkrati zavezuje k spoštovanju različnosti in enakosti v demokratičnem času, žal dostikrat pretresenem z znamenji nestrpnosti in sovraštva do rasne, etnične, politične in duhovne človekove različnosti. Bazoviške žrtve pa so eden od pretresljivih mejnikov v boju za demokracijo, so zgled in simbol boja za uresničevanje tistih vrednot evropskega civilizacijskega izročila, ki so zrasle in bile zavarovane z bojem in zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni in so vtkane v temelje zaželene Evrope prihodnosti, je v pismi udeležencem spominske slovesnosti ob 70. obletnici mučeniške smrti bazoviških žrtev zapisal predsednik republike Milan Kučan.
Gorski tek na Črno prst
01. 09. 2000 00.00
Pod strmimi pobočju Porezna, Koble in Črne prsti, bo v kraju Podbrdo jutri start šestkilometrskega teka, na katerem bodo udeleženci premagovali višinsko razliko 1320 metrov.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Simboličen pokop članov posadke Kurska
25. 08. 2000 00.00
Sorodnike umrlih mornarjev ruske podmornice Kursk so danes prepeljali na mesto nesreče. Med spominsko slovesnostjo je okrog 200 zbranih v znak žalovanja v morje metalo rože. Eno je prispeval tudi ruski predsednik Putin, ki pa se žalovanja ni udeležil. Po informacijah ruskih jedrskih strokovnjakov, ni nevarnosti, da bi s Kurska prišlo do prekomernega radioaktivnega sevanja, saj naj bi vse jedrske reaktorje ustavili že takoj po nesreči.
Spominsko obeležje Jožefu Balantu
14. 08. 2000 00.00
Minister za šolstvo in šport Lovro Šturm bo jutri popoldne pri zvoniku v Lescah slovesno odkril spominsko obeležje Jožefu Balantu, prvemu rektorju ljubljanske univerze v času Ilirskih provinc ter prvemu goriškemu škofu in ilirskemu metropolitu.
Slovesnosti na Hrvaškem
06. 08. 2000 08.58
V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.
Slovesnosti na Hrvaškem
06. 08. 2000 00.00
V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Razstava italijanskega kiparja Mascherinija
18. 06. 2000 16.28
V likovni galeriji Umetnostnega in kulturnega centra Skerk v Trnovci na tržaškem Krasu na domačiji odvetnika Jožeta Skerka in slikarke Zore Koren Skerk so odprli spominsko razstavo z naslovom Mascherini-Zgodovina, mit in narava. Gre za pregledno razstavo risb in skulptur enega največjih italijanskih kiparjev prejšnjega stoletja Marcella Macherinija. Rodil se je leta 1906 v Vidmu, skoraj vse življenje je živel in delal v Trstu, umrl pa je leta 1983 v Padovi. V likovni galeriji Skerk je razstavljenih 41 kipov in plastik srednjih in manjših dimenzij ter številne risbe, 11 Mascherinijevih večjih kipov pa je razstavljenih v parku okrog Skerkove domačije.
55. obletnica zadnjih bojev
14. 05. 2000 17.56
Predsednik republike Milan Kučan je na današnji osrednji proslavi ob 55. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi, ki so potekala na Poljani nad Prevaljami, v svojem govoru med drugim poudaril, da nas spominsko srečanje ob tej obletnici lahko navdaja s samozavestjo, ponosom in obetavnim pogledom v prihodnost. Ob tej priložnosti je položil tudi venec k spomeniku Svobodi in miru, med drugim pa je spregovoril tudi o aktualnih političnih dogodkih v Sloveniji. Omenjeno prireditev so pripravili območni odbor ZZB NOB Mežiške doline, Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško, območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo iz Mežiške doline in Koroški muzej Ravne na Koroškem.
Ruski predsednik obiskal Kursk
08. 05. 2000 16.42
Ruski predsednik Vladimir Putin bo dumi svojega kandidata za mandatarja predlagal v sredo, je sporočil predsednik dume Genadij Seleznjov. Seleznjov je dejal, da v tem trenutku še ne vedo, koga bo Putin predlagal za premiera, vendar pa lahko o tem ugibajo. Opazovalci predvidevajo, da bo Putin dumi za kandidata predlagal Mihaila Kasjanova, ki ga je v nedeljo imenoval za začasnega premiera.
Slovesnost v Begunjah
06. 05. 2000 19.43
V Begunjah na Gorenjskem je bila danes ob 55. obletnici osvoboditve jetnikov in zmage nad fašizmom slovesnost z naslovom Nikoli več vojne. Na srečanju se je zbralo veliko nekdanjih jetnikov in njihovih svojcev ter svojcev ustreljenih talcev in borcev kokrškega odreda. Ob vhodu v graščino so ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo.
Nasilne protikapitalistične demonstracije
02. 05. 2000 10.20
Med včerajšnjimi nasilnimi protikapitalističnimi demonstracijami je bilo aretiranih okoli 100 najbolj vročekrvnih protestnikov.
Srečanje srednjeevropskih predsednikov
28. 04. 2000 18.27
Udeleženci srečanja dvanajstih srednjeevropskih predsednikov, ki poteka v madžarskem Szekesfehervarju, 80 kilometrov vzhodno od Budimpešte, so popoldan odkrili spominsko ploščo na mestni hiši, se sprehodili po enem najstarejših madžarskih mest, nato pa obiskali tamkajšnjo nadškofijo. Srečanje se bo jutri nadaljevalo z obiskom Veszprema pri Blatnem jezeru.
Sobota dan spomina na nogometno tragedijo
15. 04. 2000 10.43
Vse današnje nogometne tekme angleške Premier League se bodo začele ob 15.06 in z minuto molka v spomin na žrtve največje nesreče na angleških stadionih pred 11 leti. Takrat je v gneči in paniki na stadionu Hillsborough umrlo 96 navijačev. Pri angleški nogometni zvezi (FA) so se za takšno spominsko slovesnost odločili, ker bo 15. april prvič po nesreči leta 1989 spet sobota.
Stoletnica rojstva Jožeta Gostiča
03. 03. 2000 13.42
Ob 100-letnici rojstva opernega pevca tenorista Jožeta Gostiča, 5. marcu, je kulturno društvo Jože Gostič iz Homca skupaj z Opero Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) iz Zagreba, Opero SNG iz Ljubljane, kulturno-prosvetnim društvom Slovenski dom iz Zagreba ter slovenskim in hrvaškim nacionalnim radiom pripravilo vrsto spominskih slovesnosti. V Zagrebu bodo tako jutri odkrili spominsko ploščo na hiši v Vitezovičevi 6, kjer je veliki umetnik živel, predstavili dvojno zgoščenko s posnetki Gostičevih arij in slovensko-hrvaško monografijo o Gostiču avtoric Marije Barbieri in Marjane Mrak.
Razstava fotografij Franja Vršiča
02. 03. 2000 16.24
V mariborski fotogaleriji Stolp bodo v petek, 3. marca, ob 19. uri odprli pregledno spominsko razstavo fotografij Franja Vršiča (1926-1999). Vršič je bil več kot tri desetletja član Foto kluba Maribor, vendar se je za življenja samostojno predstavil le štirikrat, prvič leta 1982 v mariborskem Fotosalonu.
Slovaška želi izkazati čast pristašu Adolfa Hitlerja
28. 02. 2000 19.49
Kljub valu protestov slovaških intelektualcev in skoraj vseh političnih strank, predsednika države in vlade v Bratislavi, želijo na Slovaškem izkazati čast diktatorju in pristašu Adolfa Hitlerja, Jozefu Tisu. Severnoslovaško mesto Zilina namerava 14. marca, ob obletnici ustanovitve ''prve slovaške države'' leta 1939, postaviti spominsko ploščo v čast Tisu, ki je bil leta 1946 obsojen zaradi vojnih zločinov in tudi usmrčen.
Atentat na Bulatovića
08. 02. 2000 20.17
Sinoči je v Beogradu neznanec streljal na jugoslovanskega obrambnega ministra Pavla Bulatovića, ki je zaradi hudih ran kasneje v bolnici umrl.
Spominska plošča očetu Franceta Prešerna
05. 02. 2000 12.40
Ob 200. obletnici rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna in slovenskem kulturnem prazniku, bodo jutri pri kapelici Sv. Lazarja na pokopališču v Vodicah ob 15.30 odkrili in blagoslovili spominsko ploščo, posvečeno očetu Franceta Prešerna, Simonu Prešernu in stricu Francu Ksaverju Prešernu, so sporočili iz občine Vodice.
Spomin na žrtve Auschwitza
27. 01. 2000 18.42
Na Poljskem so danes pripravili spominsko slovesnost ob 55. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau na jugu države. Slovesnosti se je poleg nekdanjih taboriščnikov udeležil tudi poljski predsednik Aleksander Kwasniewski.
Spominski kelih za papeža
13. 01. 2000 15.44
V podjetju Dekor Kozje, ki izdeluje unikatna darila, so izdelali spominski kelih Antona Martina Slomška, ki ga bodo prihodnji teden kot posebno darilo izročili papežu Janezu Pavlu II.
Spominska plošča Matiji Tomcu
27. 12. 1999 16.11
Ob stoletnici rojstva Matije Tomca so na skladateljevi rojstni hiši v Kapljišču pri Metliki v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Ploščo je odkril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Ob tej priložnosti je spominsko mašo v farni cerkvi v Podzemlji daroval ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Matija Tomc se je rodil 25. decembra v Kapljišču, umrl pa je 8. februarja leta 1986 v Domžalah. Leta 1924 je diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani in leta 1930 iz orglarstva na Dunaju, kjer je študiral tudi kompozicijo. V letih od 1930 do 1945 je bil profesor glasbe v šentviških Škofovih zavodih, po vojni pa do leta 1973 kaplan oz. župnik v Domžalah. Od leta 1932 do 1947 je poučeval tudi orgle na Glasbeni matici, Državnem konservatoriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Ilustracije Nikolaja Omerse v NUK
14. 12. 1999 18.29
V Narodni in univerzitetni knjižnici so danes odprli spominsko razstavo akademskega slikarja in ilustratorja Nikolaja Omerse. Do 14. januarja bo v razstavni dvorani NUK-a na ogled enajst njegovih oljnih portretov, v glavnem iz zbirke slikarjeve družine, in 75 originalnih ilustracij oziroma tiskov, pretežno del iz mladinske literature, iz založbe Mladinska knjiga. Povod za razstavo je obletnica slikarjevega rojstva in smrti, 3. december 1911 oziroma 1981.
80-letnica Filozofske fakultete
14. 12. 1999 16.14
31. avgusta 1919 je regent Aleksander podpisal ukaz, s katerim je stopil v veljavo zakon o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani in s katerim so bili imenovani prvi profesorji na vseučilišču. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je s svojim neprekinjenim delovanjem pričela v zimskem semestru 1919/1920. Takrat je fakulteto obiskovalo 245 študentov, ki so poslušali predavanja iz 17 glavnih predmetov, od tega deset humanistično-družboslovnih. Ob tej pomembni obletnici sta dekan Filozofske fakultete Ludvik Horvat in rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger danes odkrila spominsko obeležje vsem dosedanjim dekanom Filozofske fakultete.
Dvesto let mariborske bolnišnice
01. 12. 1999 15.24
Direktor mariborske bolnišnice Gregor Pivec je danes na Slomškovem trgu, kjer je pred natanko dvesto leti začela delati mariborska bolnišnica, odkril bronasto spominsko ploščo. V bolnišnici so v počastitev visokega jubileja priredili tudi akademijo, na kateri so podrobneje predstavili razvojno pot največje splošne bolnišnice v državi. ''Ploščo, s katero želimo obeležiti začetke naše bolnišnice, smo vlili v bron ter ji tako dali pečat trajnosti in žlahtnosti, ki jo bo prinesel čas,'' je dejal Pivec.
Nesreča pri postavljanju kresa
19. 11. 1999 20.26
Veselo pričakovanje se kaj hitro lahko spremeni v splošno žalovanje. V Teksasu je umrlo enajst študentov, ko se je nanje podrl velikanski kres, ki so ga postavljali za praznik univerze. 28 študentov je bilo ranjenih.
10. obletnica žametne revolucije
17. 11. 1999 15.57
Na Češkem in Slovaškem danes praznujejo deseto obletnico padca komunizma in prehoda v demokracijo. V Pragi so nekdanji politični voditelji in državljani polagali cvetje na spominsko ploščo na eni od glavnih ulic v češki prestolnici. Na tem mestu so varnostne sile komunističnega režima nekdanje Češkoslovaške nasilno zatrle študentske demonstracije. Po 18 dneh je odstopilo komunistično vodstvo. Tudi na Slovaškem, ki se je leta 1993 mirno ločila od Češke, danes potekajo številne spominske slovesnosti.
Žrtvam vojnega nasilja v spomin
31. 10. 1999 08.57
Pred dnevom mrtvih sta ljubljanski odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB in ljubljanska mestna občina v spominskem parku pred spomenikom žrtev okupatorja 1941-1945 na Žalah pripravili že tradicionalno osrednjo ljubljansko spominsko slovesnost, s katero so včeraj ob navzočnosti častne enote Slovenske vojske počastili spomin na žrtve vojnega nasilja, padle borce, talce in vse, ki so žrtvovali svoja življenja za narod in domovino.