spopadi
Barak postavil Arafatu ultimat
08. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je po izredni seji vlade v Tel Avivu palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu postavil ultimat, naj v dveh dneh ustavi krvave nemire v Gazi in na Zahodnem bregu, sicer bo izraelski vojski ukazal, naj ukrepa.
Barak opozarja Libanon in Sirijo
07. 10. 2000 00.00
V bojazni, da bi se spopadi še stopnjevali, je premier Barak Libanon in Sirijo opozoril, naj ne izzivata novih incidentov. Spopadali pa so se tudi v Jeruzalemu, kjer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi dvanajstletni deček, ki se v bolnišnici še vedno bori za življenje.
Spopadi v indonezijski provinci
07. 10. 2000 00.00
V spopadu domačinov in priseljencev v indonezijski provinci Zahodni Irian je bilo ubitih 21 ljudi, ranjenih pa približno 40 oseb. Spopad je izbruhnil, ko so borci za neodvisnost dvignili zastavo zvezde jutranjice, s katero naj bi se identificirala njihova država. Policija je zastavo odstranila, demonstranti pa so se uprli.
Izrael umaknil enote iz Nablusa
07. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska je iz Jožefovega mavzoleja v mestu Nablus na Zahodnem bregu, kjer so bili prejšnji teden spopadi, umaknil paravojaške enote.
Miloševića že čakajo v Haagu
06. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes v Prištini napovedala, da bodo Slobodana Miloševića "kmalu" obtožili genocida v BiH in na Hrvaškem. Milošević je sicer zaradi svoje vloge med spopadi na Kosovu že od lanskega leta obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten pa je danes zatrdil, da pomoč Srbiji, s katero želi Evropska unija vzpodbuditi demokratični proces v državi, ni pogojena z Miloševićevo izročitvijo haaškemu sodišču. Obenem je poudaril, da je Miloševićevo mesto pred haaškim sodiščem. Milošević čakajo še druge obtožbe.
Demonstranti vdrli v beograjski parlament
05. 10. 2000 00.00
Pred poslopjem zveznega parlamenta v Beogradu so se vneli spopadi med policijskimi enotami in demonstranti, ki so želeli vdreti v poslopje. Iz parlamenta se tako vali dim, policija pa je več sto tisoč demonstrantov, ki so se na poziv DOS zbrali na protestih za odstop jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, skušala pregnati s solzivcem, ki ga je v množico izstrelila iz parlamenta. Po poročanju očividcev je ranjenih več deset ljudi.
Mubarak pozval k izrednemu arabskemu vrhu
05. 10. 2000 00.00
Po srečanju z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom se je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Tretji dan spopadov na zasedenih palestinskih ozemljih
01. 10. 2000 00.00
Na zasedenih palestinskih ozemljih se že tretji dan nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi prebivalci, ki so začeli tudi s splošno stavko. V spopadih, v katerih so izraelski vojaki uporabili gumijaste naboje, palestinski protestniki pa so metali kamenje, je bilo v Gazi in na Zahodnem bregu danes ranjenih najmanj 60 Palestincev. V Gazi so danes pokopali dva Palestinca, policista in pripadnika islamskega uporniškega gibanja Hamas, ki sta bila ubita med včerajšnjimi spopadi med vojsko in protestniki. Sorodniki umrlih so na pogrebu vzklikali protiizraelska gesla in zahtevali maščevanje.
Nesreča v tovarni svinca
01. 10. 2000 00.00
V tovarni svinca v Zvečanu na severu Kosova je včeraj zvečer okoli 22. ure izbruhnil požar, ki bi lahko povzročil uhajanje strupenih plinov v ozračje, je sporočil tiskovni predstavnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR).
Nasilje na Zahodnem bregu
30. 09. 2000 00.00
Že tretji dan divjajo na Zahodnem bregu in v Gazi spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi enotami, v katerih je bilo doslej ranjenih vsaj 60 Palestincev, mrtvih pa je vsaj sedem. V razdeljenem Hebronu na Zahodnem bregu je bilo ranjenih vsaj deset Palestincev, ki so metali kamenje in molotovke na izraelske varnostne sile. V Gazi pa je zdravniško pomoč iskalo vsaj petdeset Palestincev. Po izjavah očividcev so Izraelci uporabili gumijaste naboje in solzivec. V Jeruzalemu pa so po izjavah izraelske policije Palestinci metali kamenje v avtomobile in avtobuse, 'pri čemer naj bi bil ranjen en turist. Stotine Palestincev je protestiralo v mestu Nablus. Izraelske varnostne oblasti so v noči na soboto poročale o streljanju na Zahodnem bregu, vendar ni bil nihče ranjen. Poleg tega so v bližini mesta Ramala palestinski protestniki z molotovkami napadli izraelske objekte.
Spopadi v Kašmirju
29. 09. 2000 00.00
V spopadih med indijskimi enotami in islamskimi separatisti v indijski zvezni državi Kašmir je bilo po podatkih policije danes ubitih trinajst ljudi, od tega enajst upornikov. Spopadi so potekali v okolici kašmirskega glavnega mesta Šrinagar.
Olimpijski ogenj okoli sveta
27. 09. 2000 00.00
Olimpijski ogenj bo šel pred naslednjimi poletnimi igrami, ki bodo leta 2004 v Atenah, na potovanje okoli sveta. Ljudi na vseh kontinentih naj bi spravil k razumu in opozoril na nesmiselnost vojn, je danes v Sydneyju povedal grški zunanji minister Georges Papandreu. Podroben načrt potovanja okoli sveta sicer še niso pripravili, olimpijski ogenj miru pa bo vsekakor imel postanke na kriznih žariščih sveta, kjer divjajo oboroženi spopadi, je zatrdil Papandreu. Po njegovih besedah bodo od vlad zahtevali določena varnostna zagotovila. Za tovrstno mirovniško akcijo so se odločili, ker bi bilo potovanje olimpijskega ognja po Grčiji prekratko, hkrati pa gre za akcijo, ki sovpada z olimpijskim mirovniškimi načeli.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Dvajseta obletnica začetka iraško-iranske vojne
21. 09. 2000 00.00
Po vkorakanju iraške vojske na iransko ozemlje 22. septembra pred dvajsetimi leti se je začela iraško-iranska vojna. Glavni razlogi za eno najdražjih in najbolj krvavih vojn so bila verska nasprotja, obmejni spori in politične razlike. Oboroženi spopadi v Perzijskem zalivu med sovražnima sosedama so zahtevali milijon življenj, po nekaterih podatkih celo več, nobena država pa ni pridobila več ozemlja ali dosegla politične prevlade. Mirovni sporazum, ki sta ga državi pod pokroviteljstvom ZN podpisali leta 1988, temeljnih vprašanj ni rešil. Raketni napadi in obojestranska obtoževanja se še vedno nadaljujejo.
Spopadi med protestniki in policijo
11. 09. 2000 00.00
Demonstranti, ki so v Melbournu protestirali ob začetku Mednarodnega gospodarskega foruma, so danes napadli policiste in uničevali avtomobile udeležencev foruma, ki se je zaradi protestov proti globalizaciji začel z rahlo zamudo.
Britanci napadli upornike
10. 09. 2000 00.00
Britanske enote v Sierri Leone so napadle položaje upornikov in osvobodile šest britanskih vojakov, ki so jih uporniki zajeli 25 . avgusta, je za britansko televizijo BBC povedal načelnik generalštaba britanske vojske, general Charles Guthrie. "Po prvih podatkih so britanski vojaki zdravi in na varnem. Spopadi z uporniki pa se nadaljujejo," je še povedal Guthrie.
Ruska vojska ubila 15 upornikov
05. 09. 2000 00.00
Na
Clinton v Kolumbiji
30. 08. 2000 00.00
Na ruski strani najmanj pet mrtvih
27. 08. 2000 00.00
Ruski viri poročajo, da je bilo v zadnjih 24 urah v Čečeniji ubitih najmanj pet ruskih vojakov. Nekaj naj bi jih življenje izgubilo v eksplozijah protipehotnih min, drugi pa so padli med spopadi s čečenskimi uporniki. Po poročanju agencije Itar-Tass naj bi ruske sile v Bači-Jurtu nadaljevale z "veliko operacijo čiščenja", kjer naj bi tudi začeli s preiskavo o vandalizmu ruskih vojakov, ki so med iskanjem upornikov zažigali hiše in avtomobile.
Spopadi v Ingušiji se nadaljujejo
27. 08. 2000 00.00
V gorah na vzhodu Ingušije blizu meje s Čečenijo se nadaljujejo spopadi ruskih enot s čečenskimi uporniki. V treh dneh spopadov naj bi ruske sile ubile skoraj celo skupino 180 upornikov, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax, sklicujoč se na rusko vojaško poveljstvo. Obenem se nadaljujejo tudi napadi ruske vojske na položaje upornikov v bližini meje z Gruzijo.
Spopadi v Belfastu
20. 08. 2000 00.00
V glavnem mestu Severne Irske, Belfastu, je sinoči prišlo do spopadov med nasprotujočimi si protestantskimi skupinami. Pri tem je bilo po poročanju britanskega radia napadenih in oropanih več hiš, v nekaterih pa so bili podtaknjeni požari. V streljanju v nekem lokalu je bilo ranjenih več oseb. V spopade so bile vpletene predvsem nekdanje teroristične enote Ulstrskih borcev za svobodo in Prostovoljne lojalistične sile.
Muslimanski uporniki Indiji grozijo z novimi napadi
14. 08. 2000 00.00
Skupine muslimanskih upornikov so Indiji danes zagrozile, da bodo jutri v indijskem delu Kašmirja, ob dnevu indijske neodvisnosti, izvedle več množičnih napadov. "Izvedli bomo silovite množične napade na vojaške objekte v zasedenem Kašmirju in dan indijske neodvisnosti bo postal dan uničenja," je povedal tiskovni predstavnik gibanja Harkatul Mudžahedin. Predstavnik nekega drugega uporniškega gibanja pa je povedal, da so že izbrali samomorilske napadalce. Oba sta poudarila, da so cilji napadov izključno vojaški objekti.
Spopadi v Kašmirju in Jammuju
14. 08. 2000 00.00
Pred praznovanjem dneva neodvisnosti v Indiji se je včeraj v Kašmirju in Jammuju zvrstila serija bombnih eksplozij in oboroženih spopadov. Življenje je izgubilo najmanj 22 ljudi, 52 pa je bilo ranjenih.
Spopadi v osrednji Aziji
14. 08. 2000 00.00
Na tleh treh republik nekdanje Sovjetske zveze v osrednji Aziji so se razvneli spopadi, v katerih je umrlo več deset ljudi. Iz Kirgizistanu tako poročajo, da je bilo v minulem vikendu ubitih 10 pripadnikov kirgizistanske vojske in najmanj 30 upornikov. V sosednjem Uzbekistanu pa je bilo po poročanju državne televizije ubitih najmanj 10 gverilcev.
Spopadi med Srbi in pripadniki KFOR
14. 08. 2000 00.00
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil KFOR so danes prevzeli talilnico svinca v metalurškem kompleksu v Zvečanu v bližini Kosovske Mitrovice, pri čemer je prišlo do nasilnih protestov srbskega prebivalstva. Britanske, francoske in danske pripadnike KFOR, ki so okoli 5. ure vdrli in brez nasilja zasedli talilnico, ki je ogrožala okolje, sta obkrožili dve skupini več kot 200 Srbov in jih obmetavali s kamenjem. Spopadi so se nato nadaljevali tudi v središču Zvečana. Po navedbah očividcev je bilo več ranjenih na obeh straneh. Razmere so se umirile, ko so se britanski pripadniki KFOR iz Zvečana umaknili proti Kosovski Mitrovici.
Štirje mrtvi v spopadih v Kirgizistanu
12. 08. 2000 00.00
Ruska tiskovna agencija Interfax je poročala, da so bili v današnjih spopadih z islamskimi uporniki na jugu Kirgizistana ubiti štirje pripadniki kirgizijskih vladnih sil. Dva vojaka so ugrabili, dva pa sta izginila, vendar sumijo, da so tudi za njuno izginotje odgovorni skrajneži.
ETA prevzela odgovornost za 12 napadov
11. 08. 2000 00.00
Včerajšnji spopadi v predmestju San Sebastiana med policijo in privrženci baskovske separatistične organizacije ETA so bili hudi. Napetosti na področjih kjer živijo Baski, so po treh eksplozijah, ki so v 24 urah ubile tri ljudi, deželo pahnile v obsedno stanje. Baskovska separatistična organizacija ETA je danes prevzela odgovornost za dvanajst terorističnih napadov med 9. majem in 29. julijem, v katerih sta umrla dva človeka. ETA je tako prevzela odgovornost za umor nekdanjega socialističnega predsednika baskovske pokrajine Guipuzcoa Juana Marie Jaureguija, ki naj bi po trditvah baskovskih separatistov zadnja leta delal za španske varnostne službe v Latinski Ameriki. Organizacija je odgovorna tudi za umor mestnega svetnika vladajoče Ljudske stranke v Malagi Joseja Marie Martina Carpene. Med drugim je ETA v sporočilu baskovskemu časniku Egunkaria priznala, da je 12. julija podstavila bombo v središču Madrida. Žrtev ni bilo, močno pa sta bili poškodovani dve veleblagovnici. ETA je tudi izjavila, da so podstavili dva avtomobila-bombi v dveh gostonaseljenih predmestjih Bilbaa z namenom kaznovanja ljudi, ki so odgovorni za škodo v domovini Baskov - med temi je tudi Emilio Ybarra, predsednik banke Banco Bilbao Vizcaya Argentaria. Nihče ni bil ubit v teh dveh napadih.
Spopadi z islamisti v nekdanjih sovjetskih republikah
11. 08. 2000 00.00
V spopadih med vladnimi silami in oboroženimi skupinami islamskih skrajnežev v treh srednjeazijskih državah - Kirgizistanu, Uzbekistanu in Tadžikistanu - je bilo danes ranjenih in ubitih več ljudi, so poročale ruske tiskovne agencije. Uzbekistanski notranji minister Zakir Almatov je sporočil, da so vladne sile uspele razbiti skupino 70 islamistov, ki so se v ponedeljek iz Tadžikistana namestili v redko poseljenem goratem območju. Dodal je, da je bilo v teh spopadih v noči na petek ubitih pet vladnih vojakov, več pa ranjenih, da pa so uspeli "uničiti večino teroristov", ki so se v manjših skupinah razpršili po gorah. Kirgizistanske vladne sile pa so davi skupini od 30 do 40 tadžikistanskih islamistov preprečile prečkanje Kirgizistana. Kot je sporočilo predsedstvo, se je skupina po vsej verjetnosti skušala prebiti v Uzbekistan na pomoč prvi skupini. V spopadih sta bila ranjena najmanj dva kirgizistanska vojaka. Ruske sile, ki so nameščene na meji med Tadžikistanom in Afganistanom, pa so v noči na petek preprečile vdor skupini kakih 40 islamskih upornikov iz Afganistana v Tadžikistan. Prišlo je do izmenjave strelov, vendar žrtev ni bilo. Tudi ta skupina naj bi se namenila pomagat kolegom v Uzbekistan.
4.200 mirovnikov za Etiopijo in Eritrejo
11. 08. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem poročilu Varnostnemu svetu predlagal, da bi premirje med Etiopijo in Eritrejo nadzorovalo 4.200 vojakov mirovnih enot ZN. Varnostni svet je 31. julija že odobril namestitev 100 vojaških opazovalcev na razmejitveno črto med državama, tem pa bi se po novem pridružilo še 220 vojaških opazovalcev, ki bi imeli podporo treh pehotnih bataljonov. Operacija ZN se bo imenovala Misija ZN v Etiopiji in Eritreji ali krajše UNMEE. Etiopija in Eritreja sta se že maja 1998 zapletli v obmejni spor, občasni spopadi in krajše vojne pa so trajali vse do maja letos, ko je Etiopija s silovito ofenzivo osvojila sporna območja in še nekaj eritrejskega ozemlja povrhu, kar je slednjo prisililo v podpis premirja pod etiopskimi pogoji.