sporazum zda
Kitajska je članica WTO
17. 09. 2001 00.00
Po 15-ih letih so pogajanja med Kitajsko in Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) obrodila sadove. Kitajska je namreč postala članica WTO, njen vstopa pa bodo formalno potrdili na srečanju trgovinskih ministrov novembra v Katarju.
Srečanje Kučana in Mesića
14. 09. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan in hrvaški predsednik Stipe Mesić sta po krajšem pogovoru obsodila teroristične napade v ZDA in ocenila, da se odnosi med državama izboljšujejo.
Račan o sporazumu o meji s Slovenijo
17. 09. 2001 00.00
Predsednik hrvaške vlade Ivica Račan je na novinarski konferenci poudaril, da zahodna meja Hrvaške ni le meja s Slovenijo ampak tudi z Evropsko unijo. Hrvaške politike je zato ponovno opozoril na nujnost sprejetja sporazuma o meji.
Sporno poslovanje hčerinske banke NLB
12. 09. 2001 00.00
Predstavniki Nove Slovenije so opozorili na težave hčerinske banke NLB v New Yorku LBS. Banki naj bi namreč zaradi nepravilnosti konec marca prepovedali poslovanje.
Mehiški predsednik v ZDA
06. 09. 2001 00.00
Mehiški predsednik Vicente Fox, ki se mudi v Washingtonu, je v današnjem govoru pred ameriškimi kongresniki poudaril nujnost obnovitve zaupanja med ZDA in Mehiko.
Nihče si ne želi protektorata
06. 09. 2001 00.00
Makedonski parlament je sinoči ponovno prekinil maratonsko razpravo o začetku spremembe ustave. Predsednik parlamenta Andov naj bi danes sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank, da bi jim predlagal kako čimprej končati razpravo.
ZDA sporazuma ne bodo spoštovale
24. 08. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je potrdil, da bodo ZDA odstopile od sporazuma o protibalističnih raketah iz leta 1972, saj naj bi ta oviral varnost ZDA. Kitajska je tako razmišljanje obsodila.
Peres in Arafat brez napredka
15. 07. 2001 00.00
Izraelski zunanji minister Šimon Peres in palestinski voditelj Jaser Arafat sta zaključila neposredne pogovore o ustavitvi nasilja na Bližnjem vzhodu. Pred tem sta imela tako Peres kot Arafat ločena srečanja z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je pred srečanjem z Mubarakom napovedal pogovor o "kriminalni agresiji, ki se dnevno vrsti proti palestinskemu narodu". Po srečanju z Mubarakom pa je Peres potrdil, da se mirovni proces še ni zaključil in poudaril, da vojna ne pride v poštev. "Vrniti se moramo na politične o reševanje", je povedal. Dodal je še, da bodo pogovori morali potekati z Jaserjem Arafatom, izvoljenim predstavnikom palestinskega ljudstva.
Kitajski predsednik v Rusiji
15. 07. 2001 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes prispel v Rusijo na štiridnevni obisk, na katerem naj bi podpisal novo kitajsko-rusko zvezo o obrambi interesov in povečanju trgovine. Jiang je prispel le dva dni po tem, ko je Mednarodni olimpijski komite v Moskvi izvolil Peking za prizorišče olimpijskih iger 2008. Po mnenju ruskega predsednika Vladimirja Putina gre za simboliko, da sta se tako pomembna dogodka zgodila le dva dni narazen. Zemina je sprejel namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov. Do obiska pa je prišlo tudi le nekaj ur po tem, ko so ZDA objavile, da so uspešno sestrelile testni izstrelek, kar je nov korak v smeri izgraditve ameriškega protiraketnega ščita, ki mu ostro nasprotujeta tako Rusija kot Kitajska.
Kremelj kritizira ameriško odločitev
13. 07. 2001 00.00
Kremelj se je ostro odzval na ameriško napoved, da bodo pospešili priprave na namestitev tako imenovanega protiraketnega ščita. Prehodni zemeljski sistem naj bi namreč namestili na Aljaski do leta 2004. Svetovalec Kremlja za strateška vprašanja Igor Sergejev je ameriško napoved ostro obsodil in opozoril, da bo ameriški protiraketni ščit sprožil novo oboroževalno tekmo.
Ključni dnevi za prihodnost Makedonije
13. 07. 2001 00.00
Pogovori med voditelji makedonskih in albanskih strank ter makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim so po ocenah strokovnjakov vstopili v zaključno, najbolj kritično fazo. Makedonski in tuji strokovnjaki so oblikovali zadnjo verzijo predloga za spremembo makedonske ustave, makedonski in albanski stranki pa sta že dodali svoje amandmaje. Analitiki iz Skopja ocenjujejo, da so naslednji trije dnevi ključni za prihodnost Makedonije, ali bodo pogajalci dosegli soglasje, čemur bi sledilo razoroževanje albanskih skrajnežev, ali pa se bo krhek mir spremenil v vojno. Za prvo in drugo možnost naj bi se po poročanju jugoslovanske agencije Tanjug pripravljali obe strani, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi morebitne neuspešne pogovore v Skopju nadaljevali v tujini, za kar si prizadeva albanska stran, makedonska pa se temu želi na vsak način izogniti.
Rupel v Moskvi
06. 07. 2001 00.00
Zunanja ministra Slovenije in Rusije, Dimitrij Rupel in Igor Ivanov, sta po pogovorih v Moskvi izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Makedoniji. Kot je poudaril Ivanov, so potrebna skupna prizadevanja Rusije in drugih, tako ZDA kot evropskih držav, za ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Makedonije. Po Ruplovem mnenju pa bi morali predvsem doseči, da se Albanci "identificirajo z makedonsko državo". Ministra sta danes tudi popisala sporazum med zunanjima ministrstvoma o sodelovanju na področju arhivov.
Manjše spremembe sporazuma so možne
29. 06. 2001 00.00
Generalpolkovnik Leonid Ivašov, sicer znan kot jastreb med ruskimi poveljniki, ki je pristojen za mednarodno sodelovanje, je dejal, da "Rusija ne odklanja amandmajev k sporazumu iz leta 1972, a zahteve ZDA vodijo k sesutju celotnega sporazuma. V to smer se ne bomo podali, saj bodo s tem uničeno strateško ravnotežje."
Ubit aktivist Fataha
24. 06. 2001 00.00
V eksploziji, ki je danes odjeknila v palestinskem mestu Nablus, je bil ubit eden vodilnih predstavnikov gibanja Fatah Jaserja Arafata. Po navedbah Palestincev naj bi šlo za 29-letnega Usamo Džavabro, ki je skušal telefonirati, pri tem pa je aparat razneslo. V eksploziji sta bila ranjena tudi dva otroka, Palestinci pa so za napad že obtožili Izrael. Od septembra lani naj bi Izraelci umorili okoli 30 predstavnikov gibanja Fatah.
Nato zavrača delitev Makedonije
23. 06. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je danes v Bruslju zavrnil vse poskuse delitve Makedonije. Poudaril je, da vojaki zveze Nato ne bodo sodelovali pri delitvi države, in sicer niti pri vzpostavitvi, niti pri nadzoru demarkacijskih črt. Vendar pa je po njegovih besedah zavezništvo pripravljeno sodelovati pri zbiranju in uničevanju orožja, ki bi ga po političnem dogovoru predali albanski skrajneži. Robertson je še poudaril, da je politični dialog, katerega cilj so realistične reforme, edini izhod iz krize v Makedoniji.
Šanghajska organizacija proti ZDA
15. 06. 2001 00.00
Kitajska, Rusija in štiri srednjeazijske države - Kazahstan, Kirigistan, Tadžikistan in Uzbekistan - so danes v kitajskem Šanghaju podpisale sporazum o sodelovanju v boju proti terorizmu in islamskemu ekstremizmu na območju. Omenjene države so članice včeraj ustanovljene Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je nasledila t.i. šanghajsko skupino. Kitajski in ruski predsednik Jiang Zemin in Vladimir Putin sta predstavila skupni boj proti protiraketnemu ščitu, ki ga predlaga Washington.
Busha čakajo protesti
12. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je prispel v Španijo, kjer začenja svoj prvi uradni obisk v Evropi po prihodu na položaj. Busha in njegovo soprogo Lauro je na madridskem letališču pričakal španski zunanji minister Josep Pique, nato pa se je ameriški predsednik odpeljal v palačo Zarzuela v predmestju Madrida, kjer se bo srečal s španskim kraljem Juanom Carlosom in kraljico Sofijo. Po pogovorih s španskim suverenom se bo Bush odpravil na posestvo Quintos de Mora 160 kilometrov južno od španske prestolnice, kjer ga bo na kosilu gostil španski premier Jose Maria Aznar.
Rusi pripravljajo protiraketni sistem
06. 06. 2001 00.00
Rusija pripravlja sistem protiraketne obrambe posebej z Indijo, je po današnjih pogovorih z indijskim obrambnim ministrom Jaswantom Singhom, pristojnim tudi za zunanje zadeve, ki se mudi na obisku v Moskvi, dejal podpredsednik ruske vlade Ilija Klebanov. "Gre za pomemben in zapleten sistem," je po prvem srečanju rusko-indijske medvladne komisije za vojaško-tehnično sodelovanje dejal Klebanov. Kot je še dodal, naj bi sistem, ki bo pokrival celotno indijsko ozemlje, kmalu predstavili tudi vladi v New Delhiju. Sicer sta državi na omenjenem zasedanju tudi podpisali sporazum o dvostranskem vojaškem sodelovanju do leta 2010. Poleg Kitajske je Indija največji kupec ruskega orožja. Rusija se med največjimi izvoznicami orožja na svetu uvršča na četrto mesto za ZDA, Veliko Britanijo in Francijo.
Bush in Putin o oborožitvi
19. 05. 2001 00.00
Tako Moskva kot Washington upata, da bo prvo srečanje Putina in Busha pomagalo otopliti odnose med njima, saj se državi močno razhajata pri reševanju nekaterih pomembnih vprašanjih.
Različni odzivi na Bushev protiraketni ščit
03. 05. 2001 00.00
Pentagon bi moral razmisliti tudi o uporabi vesolja pri razvoju novih tehnologij protiletalske obrambe, ki doslej še niso bile ustrezno raziskane, je v sredo v Washingtonu menil ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Sicer ameriški predsednik George Bush v torkovi predstavitvi ameriškega načrta protiraketnega ščita ni omenil uporabe vesolja pri tej obrambi. Bush je poudaril, da gre za obrambo ZDA pred morebitnimi nenadzorovanimi napadi s strani držav, kot so Irak, Iran, Libija in Severna Koreja, obenem pa menil, da je potrebno nadomestiti sporazum o protiraketni obrambi, sklenjen med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1972. Omenjeni sporazum ne predvideva uporabe laserjev za prestrezanje raket, ki bi bili nameščeni v vesolju, vendar pa naj bi Pentagon že dobil zeleno luč za raziskovalni program, namenjen razvoju laserjev, nameščenih na satelitih.
Kriza v odnosih med ZDA in Kitajsko
03. 05. 2001 00.00
Iz ameriškega obrambnega ministrstva je v sredo najprej prišla novica, da Pentagon prekinja vse, že tako šibke odnose s Kitajsko, nakar je tiskovni predstavnik Craig Quigley to zanikal. Obrambni minister Donald Rumsfeld naj bi prekinil vse odnose s kitajsko vojsko, kot so na primer medsebojni obiski vojaških ladij in častnikov, vendar je Quigley kasneje dejal, da temu ni tako. Rumsfeld naj bi le ukazal, da bodo poslej vsak tak obisk obravnavali posebej in nato izdali dovoljenje zanj.
Pahor sprejel Pattisona
19. 04. 2001 00.00
Irske izkušnje v procesu vstopanja v Evropsko unijo so za Slovenijo zelo dragocene, saj se iz njih Slovenija lahko nauči, kako je mogoče dobro in uspešno izkoristiti strukturne sklade EU za demokratizacijo družbe, dvig gospodarske rasti ter za zagotavljanje večje socialne varnosti, je po današnjih pogovorih s predsednikom predstavniškega doma irskega parlamenta Seamusom Pattisonom, ki se mudi na tridnevnem obisku v Sloveniji, poudaril njegov gostitelj, predsednik državnega zbora Borut Pahor. Pattison je pozdravil slovenski napredek v pogajanjih za vstop v EU in poudaril, da je Irska zaveznica Slovenije pri njenih prizadevanjih za vstop v povezavo. Sogovornika sta se posvetila tudi dvostranskim odnosom in ob tem poudarila potrebo po tesnejšem gospodarskem sodelovanju med državama.
Protokolu iz Kjota je nedotakljiv
09. 04. 2001 00.00
Evropska komisija izključuje kakršnokoli možnost vnovičnih pogajanj o protokolu iz Kjota, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, je danes v Bruslju sporočil tiskovni predstavnik palače Breydel Jean-Christophe Filori. "Nova pogajanja o Kjotskem protokolu, podpisanem leta 1997, ki ga Washington zavrača, ne pridejo v poštev," je poudaril Filori, ki je tako zavrnil interpretacijo besedila, katerega avtorja sta bila predsednik Evropske komisije Romano Prodi in predsedujoči EU, švedski premier Goeran Perrson.
Odškodnina za avstrijske Jude
02. 04. 2001 00.00
Avstrija je v skladu s sporazumom, ki ga je z ZDA 17. januarja podpisala v Washingtonu, danes začela izplačevati prve odškodnine Judom, ki so jim v času nacizma v Avstriji zaplenili premoženje, je sporočil predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer. Avstrijske oblasti so doslej odobrile 60 prošenj judovskih žrtev nacizma, vseh prispelih prošenj pa je okoli 21.000, je še sporočil Fischer in dodal, da so upravičenci dobili prvo nakazilo v višini 7000 ameriških dolarjev.
Schröder ni prepričal Busha
30. 03. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je sinoči v Beli hiši zaman skušal prepričati ameriškega predsednika Georga Busha, naj ZDA ne odstopijo od mednarodnega protokola iz Kjota o zmanjševanju emisij nevarnih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe. Po srečanju z Bushem je Schröder omenil možnost, da bi druge države prevzele del bremena brez ZDA in uresničevale sporazum iz Kjota. Hkrati je Schröder opozoril, da se ZDA vseeno ne morejo izogniti odgovornosti za varstvo okolja. Bush in Schröder sta zagotovila, da nesoglasja v okoljevarstvenih vprašanjih ne bodo ogrozila prijateljstva med državama. Schröder je izrazil zadovoljstvo, da Bush želi razvijati dobre odnose z Rusijo.
Bush zavrnil sporazum o emisiji plinov
29. 03. 2001 00.00
Bela hiša je včeraj sporočila da je predsednik Bush zavrnil dogovor iz Kjota na Japonskem, v katerem so se države dogovorile o zmanjšanju emisije škodljivih plinov. Ameriški predsednik Bush sporazumu nasprotuje, ker je v nasprotju z ameriškimi gospodarskimi interesi. ZDA so največji proizvajalec ogljikovega dioksida na svetu.
Rusija in Iran bosta vojaško sodelovali
14. 03. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev in njegov iranski kolega Ali Šamhani sta se danes v Moskvi dogovorila, da bosta do poletja pripravila nov sporazum o vojaškem sodelovanju med državama. Vrednost rusko-iranskih oboroževalnih poslov ocenjujejo na okrog 300 milijonov ameriških dolarjev letno.
Rusija in Iran o orožju
13. 03. 2001 00.00
Rusija in Iran sta se zavezali, da bosta povečali trgovino s konvencionalnim orožjem in sodelovanje v zvezi z nuklearno energijo. Včerajšnji dogovor je bil sklenjen navkljub velikemu nasprotovanju, ki ga kaže ZDA proti zbliževanju Rusije in Irana. Prvi dogovor o sodelovanju po iranski islamski revoluciji leta 1979 sta podpisala iranski predsednik Hatami in ruski predsednik Vladimir Putin. V zvezi s povečanim sodelovanjem pri izgradnji nuklearnih virov energije je pričakovati, da se bo to po izgradnji iranske NE Bushehr še razširilo. Enako velja tudi za orožje. Iranski ambasador v Moskvi je pred kratkim izjavil, da bodo morda v naslednjih letih kupili do sedem milijard dolarjev orožja. Tako bi Iran postal glavni uvoznik ruskega orožja. Podrobnosti niso razkrili, vendar naj bi se Iran zanimal za nakup protiletalskih raket S-300, lovskih letal, helikopterjev, patruljnih čolnov in drugega orožja.
Začetek vrha G-8
02. 03. 2001 00.00
Danes se bo v Trstu začelo ministrsko srečanje skupine G-8 o okolju, na katerem bodo ministri za okolje Združenih držav Amerike, Kanade, Japonske, Nemčije, Francije, Italije, Velike Britanije in Rusije obravnavali klimatsko problematiko, trajnostni razvoj ter vpliv okoljskih dejavnikov na zdravje. Zaradi ministrskega srečanja skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije bodo danes v središču Trsta, predvsem okrog palače deželne vlade na Velikem trgu (Piazza Unita), kjer bo potekalo zasedanje, začeli veljati strogi varnostni ukrepi. Po podatkih tržaške kvesture pričakujejo do nedelje v Trst okoli 10.000 protestnikov.
Američani podprli makedonsko vlado
02. 03. 2001 00.00
Ameriška administracija je včeraj izrazila podporo makedonski vladi, kritizirala pa skrajneže, ki so odgovorni za nemire v vasi Tanuševci ob meji s Kosovom. "ZDA obsojajo tovrstno nasilje skrajnežev, ki skušajo ogroziti stabilnost Makedonije, Kosova in celotnega območja," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher. Dodal je, da Washington podpira zmeren odgovor makedonske vlade in da bo storil vse, kar je v njihovi moči, da bo skupaj z zvezo NATO pomagala Skopju pri nadzoru razmer. Na makedonsko-jugoslovanski meji zadnje dni prihaja do incidentov in obstreljevanj s strani albanskih skrajnežev.