sporazuma
Britanci zaskrbljeni zaradi razmer na Kosovu
02. 02. 1998 17.21
Pomočnik britanskega zunanjega ministra Tony Loyd je danes v Beogradu med pogovori z jugoslovanskim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem izrazil zaskrbljenost britanske vlade in mednarodne skupnosti zaradi razmer na Kosovu.
Slovenski gospodarstveniki v Beograd
02. 02. 1998 12.18
V sredo zvečer bo na prvi uradni obisk v Beograd odpotovala delegacija slovenskih gospodarstvenikov pod vodstvom predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka. Čuk se bo v četrtek srečal s predsednikom Gospodarske zbornice Jugoslavije Mihajlom Milojevićem, predstavniki več kot desetih slovenskih podjetij pa se bodo na dvostranskih pogovorih sestali s srbskimi gospodarstevniki.
Litva uradno postala pridružena članica EU
02. 02. 1998 08.56
Litva je včeraj uradno postala pridružena članica Evropske unije. Dogodek so obeležili z dvigom litvanske zastave in zastave EU na Trgu neodvisnosti v prestolnici Vilnius.
DZ o domnevnem izginotju slovensko-izraelskega sporazuma o obveščevalnih službah
31. 01. 1998 11.57
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je po včerajšnji 19. izredni seji DZ v uradnem obvestilu za javnost zapisal, da je na omenjeni seji v okviru točke poslanska vprašanja in pobude poslanec Ivo Hvalica postavil poslansko vprašanje, povezano z domnevnim izginotjem sporazuma, ki sta ga podpisala slovenska in izraelska obveščevalna služba.
Avstrija zaskrbljena zaradi evropskega prometnega sporazuma s Švico
31. 01. 1998 11.52
Avstrija bo skušala preprečiti povečanje prometa preko prelaza Brenner, do katerega lahko pride zaradi sklenitve prometnega sporazuma med Švico in Evropsko unijo, je v pogovoru za Berner Zeitung dejal avstrijski prometni minister Caspar Einem.
Prvo srečanje kooperacijskega sveta EU in Rusije
27. 01. 1998 11.14
Zunanji ministri Evropske unije so se z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom davi sešli na prvem zasedanju sveta za sodelovanje obeh strani. Ministri EU in Primakov so se sicer sinoči ob večerji pogovarjali o širših mednarodnopolitičnih vprašanjih.
Članice kontaktne skupine so pripravljene podpreti vlado Milorada Dodika
27. 01. 1998 09.40
Članice kontaktne skupine, ZDA, Rusija, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija, so v ponedeljkovem skupnem poročilu izrazile pripravljenost, da podprejo novo vlado Republike srbske premiera Milorada Dodika. Šest držav obenem poziva vse strani v srbski entiteti BiH, naj sodelujejo, ter tako novemu vodstvu omogočijo miren prevzem oblasti. Po trditvah članic kontaktne skupine so glavne naloge Dodikove vlade nadaljevanje gospodarskih reform, ohranitev celovitosti Bosne in Hercegovine, boj proti korupciji ter uresničevanje Daytonskega sporazuma.
Evropska komisija za nov pristop v pomoči BiH
21. 01. 1998 14.42
Evropska komisija se je danes zavzela za takšno izboljšavo programa pomoči Evropske unije Bosni in Hercegovini, da bi sama neposredno sodelovala z lokalnimi oblastmi in ne zgolj z vlado v Sarajevu. Evropska komisija namreč ocenjuje, da se je program pomoči, ki je v veljavi že 18 mesecev, v tem trenutku izkazal za neučinkovitega pri soočanju z zapletenimi političnimi razmerami.
V četrtek na obisku v Sloveniji avstrijski minister za gospodarstvo
20. 01. 1998 15.21
V Sloveniji se bo v četrtek in petek mudil avstrijski zvezni minister za gospodarstvo Hannes Farnleitner, ki se bo sestal z gostiteljem, ministrom za ekonomske odnose in razvoj Marjanom Senjurjem, ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo, v petek pa ga bo sprejel tudi predsednik vlade Janez Drnovšek.
Jelko Kacin se je sestal z švedskim veleposlanikom
16. 01. 1998 13.47
Predsednik odbora državnega zbora za mednarodne odnose Jelko Kacin se je srečal s švedskim veleposlanikom v Sloveniji s sedežem na Dunaju Bjornom Skalo. Sogovornika sta razpravljala o aktualnih vprašanjih širitve EU, zveze NATO, uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma in vprašanjih miru in stabilnosti v Evropi. Švedski veleposlanik je poudaril, da švedska vlada podpira slovensko vključevanje v Evropsko unijo in pričakuje, da bo Slovenija v najkrajšem možnem času postala polnopravna članica EU. Kacin je izrazil upanje, da bo drugi krog širitve zveze NATO hitro potekal. Poudaril je, da bi bila širitev na območju jugovzhodne Erope zelo pomembna za vzpostavitev in ohranjanje miru ter stabilnosti na tem območju.
Irak ponovno začel izvažati nafto
15. 01. 1998 11.14
Irak je včeraj po približno enomesečni prekinitvi v okviru sporazuma "nafta za hrano" začel ponovno izvažati nafto, poroča današnje iraško časopisje.
Hrvaška danes prevzame vzhodno Slavonijo
15. 01. 1998 10.02
Hrvaška bo danes ponovno prevzela nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo leta 1993 zavzeli Srbi. Združeni narodi bodo po dveletnem mandatu s tega območja odpoklicali še zadnjih 800 sodelavcev, s čemer bo pretežno s Srbi naseljena regija prišla pod vlado v Zagrebu. Številni Hrvati so po srbskem zavzetju leta 1991 pobegnili iz Vzhodne Slavonije. Na podlagi sporazuma o prekinitvi ognja iz leta 1992 so na omenjenem ozemlju nastanili enote ZN. Daytonski mirovni sporazum predvideva vrnitev vzhodne Slavonije hrvaški strani.
Krepitev sodelovanja med hrvaškimi in slovenskimi oboroženimi silami
14. 01. 1998 16.39
Na prvem uradnem obisku v Sloveniji je načelnik glavnega štaba hrvaške vojske, generalpolkovnik Pavao Miljavac, ki se je dopoldne srečal z načelnikom generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnikom Albinom Gutmanom, sprejela pa sta ga tudi predsednik države Milan Kučan in obrambni minister Tit Turnšek. Generalpolkovnik Gutman je v izjavi za novinarje po srečanju izrazil upanje, da bo nadaljnje sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško na obrambnem področju intenzivnejše ter pogostejše. Po njegovi oceni so pogovori potekali v zelo prijetnem vzdušju. Slovenska stran je hrvaški predstavila organizacijo in načrte razvoj Slovenske vojske ter sodelovanje Slovenske vojske v Partnerstvu za mir in mednarodnih operacijah, zlasti mirovnih. Pogovarjali so se tudi o možnostih za prihodnje sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi oboroženimi silami. Generalpolkovnik Miljavac je ocenil, da so bili današnji pogovori, tako s kolegom Gutmanom kot predsednikom Kučanom in ministrom Turnškom, koristni in plodni. Pojasnil je, da se je z Gutmanom pogovarjal tudi o nekaterih določnejših oblikah sodelovanja. Predvsem bi bilo potrebno pospešiti podpis splošnega sporazuma o sodelovanju na področju obrambe, ki bo okvir za prihodnje sodelovanje. Predsedniku Kučanu je generalpolkovnik Miljavac prenesel pozdrave hrvaškega predsednika Franja Tuđmana ter predsednika seznanil z organizacijo in temeljnimi usmeritvami za nadaljnji razvoj hrvaških oboroženih sil ter izrazil njihovo pripravljenost za okrepitev mednarodnega sodelovanja. Predsednik Kučan je gosta zaprosil, naj sporoči tudi njegove pozdrave predsedniku Tuđmanu. Zagotovil je, da se tudi sam zavzema za čim boljše odnose med državama in v tem okviru tudi za dobro sodelovanje na vojaškem in obrambnem področju.
Italijanska vojska preprečila izplutje ladij z begunci
09. 01. 1998 16.50
Italijanska mornarica je pred albansko obalo v bližini Drača prestregla šest gumijastih čolnov s skupno 200 kurdskimi begunci in jih prisilila, da so se vrnili, odkoder so izpluli. Oblasti v Rimu so sporočile, da je med nočno akcijo prišlo tudi do streljanja, vendar nihče ni bil ranjen.
Nadaljnje odlašanje pri izvajanju daytonskih sporazumov ne bo tolerirano
09. 01. 1998 10.40
Skupina predstavnikov petih držav - Združenih držav, Rusije, Velike Britanije, Francije in Nemčije, ki skuša prinesti mir Bosni in Hercegovini, je v skupnem sporočilu, objavljenem pozno sinoči, izrazila nezadovoljstvo zaradi počasnega uresničevanja Daytonskega sporazuma in zatrdila, da "ne bo prenašala nadaljnjega odlašanja". Če bosanski voditelji niso zmožni doseči dogovora o vrsti vprašanj, bo skupina podprla izrabo vseh pristojnosti visokega predstavnika ZN za BiH. Skupina je pozvala vlado BiH, naj v skladu z dogovorom iz avgusta lani nemudoma imenuje nove veleposlanike BiH in pri tem priskrbi enakomerno zastopanost vseh etničnih skupnosti. Skupina je poudarila, da morajo lokalne oblasti pospešiti oblikovanje novih mestnih uprav, sicer se bodo morale soočiti z mednarodnimi ukrepi.
Kinkel in Vedrine kmalu v Beograd in Zagreb
08. 01. 1998 17.19
Vodja nemške diplomacije Klaus Kinkel je danes napovedal, da nameravata s francoskim kolgom Hubertom Vedrinom kmalu obiskati Beograd in Zagreb.
Turčija se z EU ne namerava pogajati
08. 01. 1998 12.56
Turška delegacija bo na policijskem vrhu, ki se je danes začel v Rimu, izrazila pripravljenost na sodelovanje z Italijo in drugimi evropskimi državami pri zajezitvi vala kurdskih beguncev, so sporočili v Ankari, kjer pa dodajajo, da se ne bodo neposredno pogajali z Evropsko unijo, saj so z njo po decembrskem luksemburškem vrhu prekinili politični dialog.
O kurdskem vprašanju danes v Rimu
08. 01. 1998 09.54
Ministri za notranje zadeve držav podpisnic Schengenskega sporazuma in Turčije se bodo danes sestali v Rimu in se pogovarjali o tem, kako bi preprečili, da val kurdskih beguncev iz Turčije ne bi porušil politiko odprtih meja, predvideno z omenjenim sporazumom. Minuli teden se je na južnih obalah Italije izkrcalo okrog 1200 Kurdov iz Turčije, kakih 10.000 pa jih še čaka na pot v Evropo. Novega begunskega vala se najbolj boji Nemčija, kamor se Kurdi najraje zatečejo.
Norveški minister skuša rešiti sporazume iz Osla
07. 01. 1998 16.31
Norveški zunanji minister Knut Vollebaek je danes prispel v Izrael, kjer bo skušal prispevati k rešitvi izraelsko-palestinskih mirovnih sporazumov iz Osla.
Šimon Peres zavrnil Netanjahujevo ponudbo
06. 01. 1998 12.35
Bivši predsednik izraelske vlade Šimon Peres je zavrnil predlog premiera Benjamina Netanjahuja, naj prevzame vodenje zunanjepolitičnega resorja v njegovi vladi. Tako vsaj piše izraelski časnik Haaretz. Peres je po odstopu zunanjega ministra Davida Levyja menda dobil ponudbo, da ga zamenja. Z današnjo veljavnostjo Lavyjevega odstopa naj bi vodenje zunanje politike prevzel sam premier Netanjahu. Premierov bližnji sodelavec je ponudbo Peresu že zanikal, Haaretz pa trdi, da je skušal Netanjahu z imenovanjem Peresa kot "arhitekta mirovnega sporazuma iz Osla" v desnousmerjeni kabinet sebi zagotoviti več manevrskega prostora v mirovnih pogajanjih s Palestinci.
Klaus Kinkel zahteva robustni mandat v BiH
06. 01. 1998 09.06
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je zahteval "robustni mandat" za naslednika mednarodnih vojaških sil v Bosni in Hercegovini (SFOR). V luči bližnje odločitve o novem mandatu v BiH je Kinkel za torkovo izdajo časnika Leipziger Volkzeitung dejal, da ga je "presenetilo", da ameriška stran zdaj noče več časovne omejitve novega mandata. Sam je poprej vedno zagovarjal stališče o časovni omejitvi, saj je "domneval, da bi s tem povezani pritisk prispeval k uveljavitvi civilnega dela Daytonskega sporazuma". Vendar bi zdaj lahko sprejel tudi odločitev, po kateri bi neomejeni mandat "preverjali vsakih pol leta".
Kurdski begunci v luči Schengenskega sporazuma
05. 01. 1998 18.29
V sredo se bo sešla delovna skupina sveta Evropske unije za Schengenski sporazum, ki bo obravnavala novonastale razmere po množičnem zatekanju kurdskih beguncev v Italijo in izrazom pripravljenosti te države, da beguncem podeli politično zatočišče. Viri na Evropski komisiji so povedali, da imajo begunci v primeru dodelitve političnega azila s strani ene države, ki je polno pristopila k Schengenskem sporazumu, pravico do prostega kroženja po vseh "schengenskih" državah, vendar pa imajo bivališče lahko le v državi, ki jim je zatočišče podelila. Viri na komisiji so pri tem razložili, da za druge države potemtakem "ni nevarnosti", hkrati pa poudarili potrebo po uskladitvi petnajsterice do tovrstnih problemov. Italija se je že znašla pod kritiko nekaterih držav petnajsterice, predvsem Avstrije in Nemčije, ki ji očitajo neučinkovito begunsko politiko in "varovanje unijinih meja". Oblasti v Rimu pa poudarjajo, da vrata Italije ostajajo odprta vsem, ki so politično preganjani.
Med Plavšićevo in Krajišnikom ni prišlo do sporazuma
02. 01. 1998 15.29
Predsednica Republike srbske Biljana Plavšić ter srbski član skupnega predsedstva BiH Momčilo Krajišnik se med današnjim srečanjem v Brčkem nista sporazumela o oblikovanju ustanov Republike srbske. Plavšićeva in Krajišnik naj bi, kot sta sama povedala novinarjem, v Brčkem danes nameravala pripraviti nadaljevanje ustanovnega zasedanja skupščine Republike srbske, napovedane za 12. januarja. Na zasedanju v Bijeljini 27. decembra namreč niso izvolili predsednika skupščine niti dveh podpredsednikov; pristaši oblasti s Pal zahtevajo vse tri položaje kot tudi mandat premiera. Plavšićeva in Krajišnik sta se danes dogovorila le, da se v Brčkem vnovič srečata 9. januarja.
Bolgarija odpravila uvozne carine za osebne avtomobile iz EU
02. 01. 1998 08.56
Bolgarija je v začetku leta odpravila uvozne carine na osebne avtomobile iz članic Evropske unije in držav, s katerimi ima sklenjene sporazume o prosti trgovini. Ukrep velja tako za uvoz novih kot tudi rabljenih vozil, je poročal bolgarski tednik SEGA. Doslej je za uvoz avtomobilov iz teh držav veljala šestodstotna carinska dajatev. Novo določilo prinaša prednosti tudi za korejske in japonske avtomobile ter za vozila ameriških proizvajalcev, izdelana v Evropi. Za uvoz novih avtomobilov iz Rusije bodo morali Bolgari še naprej plačevati 16-odstotne oz. za uvoz rabljenih 25-odstotne carine. Ta država namreč s Sofijo še ni sklenila sporazuma io prosti trgovini, niti ni članica Svetovne trgovinske organizacije.
Slovenija vzpostavila območje proste trgovine s tremi državami
28. 12. 1997 12.37
Slovenija je v letu 1997 območje proste trgovine vzpostavila s tremi državami: Hrvaško, Romunijo in Bolgarijo, sporazum o gospodarskem sodelovanju je podpisala s šestimi državami, medtem ko je sporazum o vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij sklenila s štirimi državami.
DS o dveh predlogih za odložilni veto
23. 12. 1997 15.11
Državni svet se je sešel na drugi seji v novem mandatu, na kateri bo obravnaval kar 17 zadev, med drugim zakone iz svežnja t.i. vladnih varčevalnih ukrepov, ki jih je državni zbor sprejel v minulem tednu. Vložena sta predloga za odložilni veto na zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkih ter na novelo zakona o prometnem davku.
Minister Senjur podpisal dodatni protokol št. 6
19. 12. 1997 14.40
Slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur je danes na zasedanju ministrov za zunanjo trgovino šestih članic združenja CEFTA v poljski prestolnici podpisal dodatni protokol št. 6, ki ureja nadaljnje sproščanje trgovanja s kmetijsko-živilskimi izdelki med Slovenijo in ostalimi članicami Cefte, ter Češki slovesno izročil predsedovanje v tej grupaciji. Ob tem je izrazil upanje, da je Slovenija kot predsedujoča članica Cefte v letu 1997 dobro opravila svoje delo in upravičila zaupanje, ki so ji ga izkazale ostale članice.
Južna Koreja dobila novega predsednika
19. 12. 1997 09.33
Na predsedniških volitvah v Južni Koreji je po končnih uradnih podatkih z nekaj več kot dvema petinama glasov zmagal kandidat opozicijske stranke Nacionalni kongres za novo politiko Kim Dae-Jung. Na drugem mestu je kandidat vladajoče Velike ljudske stranke Lee Hoi Chang, ki je že priznal poraz in čestital zmagovalcu. V skorajda polstoletni zgodovini te države je tako na njeno čelo prvič izbran opozicijski voditelj. Novi južnokorejski predsednik je danes že predlagal nadaljevanje političnih, gospodarskih in vojaških pogajanj s Severno Korejo na podlagi dvostranskega sporazuma iz leta 1992.
Slovenska delegacija odpotovala v Varšavo
18. 12. 1997 17.11
V glavno mesto Poljske je danes odpotovala slovenska delegacija pod vodstvom ministra za ekonomske odnose in razvoj Marjana Senjurja, ki se bo udeležila slovesnega zasedanja ministrov za zunanjo trgovino šestih članic Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (Cefta). Dvodnevno zasedanje je ob peti obletnici podpisa omenjenega sporazuma - podpisale so ga prvotne članice Poljska, Madžarska in nekdanja Češkoslovaška - pripravila Poljska.
Uveljavitev zakona o državljanstvu BiH
17. 12. 1997 09.53
Visoki predstavnik za izvedbo Daytonskega sporazuma Carlos Westendorp je v torek prvič izkoristil pooblastila, ki so mu jih dodelili na nedavnem sestanku v Bonnu, in objavil uveljavitev zakona o državljanstvu Bosne in Hercegovine, četudi ga bosanskohercegovski parlament ni sprejel. Westendorp je sprejel odločitev, da omenjeni zakon začne začasno veljati 1. januarja prihodnje leto, veljal pa bo, dokler parlament BiH ne sprejme tega zakona. O svoji odločitvi je pisno že obvestil člane predsedstva BiH Alijo Izetbegovića, Krešimirja Zubaka in Momčila Krajišnika. Westendorp je tudi zahteval, da zakone o svetu ministrov in o potnih listinah, ki ju je v torek potrdil dom narodov parlamenta BiH, takoj objavijo v uradnem listu. Westendorp je za 19. december sklical sestanek s člani predsedstva in sveta ministrov za nadaljnje dogovore.